V dneh po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lautsi proti Italiji se je k besedi javil tudi innsbruški teolog prof. Jozef Niewiadomski, ki je v komentarju za tirolski časnik 'Tiroler Tageszeitung' ostro napadel 'tiste militantne zaničevalce vere', ki želijo iz šolskih učilnic izgnati znamenja križa. Družba po njegovih besedah trpi za Alzheimerjevo boleznijo na kulturnem področju, ko vero in verske simbole vedno pogosteje povezuje s predstavami o nasilju. Pri verskih zadevah 'se družba spomni le še vsega trpljenja zaradi vere, ne pa tudi pomoči, ki je je zaradi vere obilno deležna'. Vse več je prizadevanj, da bi vera postala nekakšen 'zasebni konjiček' posameznikov in da bi jo pregnali iz javnega življenja.

Ravno zato moramo iz srca pozdraviti najnovejšo razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, piše prof. Niewiadomski, ki je malce popravila tezo, 'da sekularizem predstavlja edino možnost za izenačenje različnih interesov državljanov neke svetovno nazorsko pluralistične države in za dokazilo državne nevtralnosti'. Razsodba je to miselnost odpravila in priznala, da 'križ ne simbolizira nasilja, pač pa zmago nad nasiljem'. Jezus namreč ni zgolj utrpel nasilja, pač pa je 'umirajoč na križu prekinil spiralo nasilja za vse spokorne duše'.

Nazadnje se je prof. Niewiadomski dotaknil še 'militantnih zaničevalcev vere', ki po njegovem mnenju niso nič boljši od militantnih zagovornikov vere: 'zveni sicer zelo nasprotujoče, vendar eni in drugi sedijo v istem čolnu, tako nasprotniki vere kot verski skrajneži. Eni teptajo vero, drugi človekove pravice. In si s tem podajajo roko v svoji drži nestrpnosti'.

Evropsko sodišče za človekove pravice je sredi marca razsodilo, da križi v italijanskih učilnicah lahko ostanejo, s čimer je dokončno zaključilo pravni spor, ki se je vlekel že devet let. Julija 2002 ga je začela finska ateistka Soile Lautsi, prva razsodba iz leta 2009 pa je bila odločena v prid tožnici. Lautsijeva, ki živi v Italiji, namreč v križu vidi omejevanje verske svobode.