15. maj je bil leta 1993 razglašen za mednarodni dan družin, da bi priznavali in spodbujali družinske vrednote na globalni ravni. Kljub temu, da predstavlja ključni element družbe, se družina dandanes sooča s številnimi problematikami in izzivi, ki njeno prihodnost in nenazadnje prihodnost naše širše družbe postavljajo pod vprašaj. Demografske spremembe, osamljenost starejših, vse večja odtujenost med ljudmi ter slabljenje vezi med generacijami odpirajo pomembno vprašanje o njeni vlogi.

Posvet z naslovom Družina – družba – harmonija so pripravili v okviru projekta Harmonija generacij. FOTO: FB Državni svet

Družina kot temelj blaginje

Predsednik Državnega sveta republike Slovenije, Marko Lotrič, je v uvodnem video nagovoru poudaril, da skrb za družino ni zgolj vprašanje socialne politike, temveč eno izmed ključnih vprašanj razvoja, blaginje in prihodnosti Slovenije. Blaginja družin še zdaleč ni samoumevna, ampak je rezultat skupne skrbi, premišljenih ukrepov in zakonodaje. Dodal je še, da nas projekt Harmonija generacij opominja, da starejši ne smejo biti odrinjeni na rob, mladi ne smejo ostati brez opore, družine pa ne smejo biti prepuščene same sebi.

Predsednik DS Marko Lotrič je udeležence nagovoril preko video povezave. FOTO: FB Državni svet

Prostor srečanja

Predsednik Zavoda Harmonija generacij Slavko Sakelšek je v svojem pozdravu osvetlil stanje, v katerem se je znašla današnja družba. Imamo vedno več povezav, a vedno manj bližine, vedno več komunikacije, a vedno manj povezanosti. Vprašanje družine in harmonije danes ni več le zasebno vprašanje posameznika, ampak postaja vprašanje celotne prihodnosti družbe. Osamljenosti je vedno več, časa za odnose pa vedno manj.

Slavko Sakelšek je tudi avtor koncepta gibanja Harmonija generacij. FOTO: FB Državni svet

Predstavil je tudi razvoj projekta Harmonija generacij, ki je skozi več kot dve desetletji povezoval ljudi prek športa, šol, lokalnih skupnosti, dogodkov in medgeneracijskih aktivnosti ter izpostavil, da želijo s projektom ustvarjati prostor, kjer se ljudje ponovno srečajo, sodelujejo in začutijo pripadnost skupnosti. »Družina ni stvar preteklosti, je vprašanje prihodnosti. In če želimo bolj povezano, zdravo in varno družbo, potem moramo ponovno ustvarjati prostor za odnose, sodelovanje in harmonijo,« je poudaril Sakelšek.

Če želimo biti povezani v zdravo in varno družbo, potem moramo ponovno ustvarjati prostor za odnose, sodelovanje in harmonijo. (Slavko Sakelšek)

Sovoditelj posveta Danijel Kastelic, državni svetnik in predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je izpostavil pomen celostnega pristopa k družinski politiki. Kot je dejal, družina ostaja jedro družbe, pri čemer pa bi morali biti vsi ukrepi in politike oblikovani z mislijo ne le na sedanje, temveč predvsem na prihodnje generacije.

Ustvariti čas za odnose

Uvodnim nagovorom so sledile predstavitve gostov iz različnih področij. S strokovnim orisom tematike družine je začela socialna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina, ki je v svojem prispevku opozorila, da družina ni enoznačna in univerzalna družbena oblika, saj v različnih družbah in kulturah najdemo različne oblike in strukture družinskega in medgeneracijskega življenja.

Kot osrednjo problematiko sedanje družbe in družine je izpostavila pomanjkanje časa za kakovostno družinsko življenje, ki je posledica sodobnih družbenih in ekonomskih razmer. Vuk Godina je svojo predstavitev zaključila z mislijo, da moramo ustvariti družbo, v kateri bodo ljudje imeli čas in sredstva, da se lahko ukvarjajo z odnosi in drug z drugim.

Dr. Vesna Vuk Godina, socialna antropologinja in dolgoletna profesorica. FOTO: FB Državni svet

Zakaj je družina tako pomembna?

S svojo predstavitvijo je nadaljeval mag. Luka Mavrič, tajnik Urada za družino Katoliške cerkve v Sloveniji. Dejal je, da kristjani verjamemo, da Cerkev in družina nista nekaj, kar bi si izmislil človek, pač si ju je zamislil in ustvaril Bog, zato bosta obe obstali ne glede na družbeno, politično in kulturno okolje. Mavrič je izrazil upanje in željo, da bi se v današnjem razdeljenem svetu vsi zmogli zediniti okrog družine, ki v sebi še vedno nosi svojo povezovalno moč. Družina je najlepša Božja umetnina, saj odseva podobo samega Boga, ki biva v treh osebah.

Mag. Luka Mavrič iz Urada za družino SŠK. FOTO: FB Državni svet

Po besedah Mavriča je družina osnovna celica družbe in vsako družino lahko imenujemo mala hišna cerkev ali domača cerkev. Kar je dobro za družino, je dobro tudi za Cerkev in obratno, kar ruši družino, ruši tudi Cerkev. Naloga Cerkve je, da spremlja družino v vsakršnih življenjskih situacijah in ji hoče vedno stati od strani.

Družina ni bolezen, ki bi jo bilo potrebno zdraviti, ampak je zdravilo za osamljenost. (Luka Mavrič)

Mag. Luka Mavrič je nadaljeval, da vsak človek v družini prejme temeljne prvine, ki ga zaznamujejo za vse življenje. Po materini in očetovi brezpogojni ljubezni spoznava svojo lastno dragocenost, oblikuje samopodobo, se uči vzpostavljati odnose in oblikuje lastno identiteto. V družini spoznamo in izkusimo kaj pomeni biti brezpogojno sprejet, ljubljen in vreden spoštovanja.

Na osnovi te izkušnje se učimo sprejemati, ljubiti in spoštovati druge v njihovi drugačnosti, poslušati drug drugega, sprejemati odgovornost, učimo se iskrenosti in zaupanja, pa tudi odpuščati in tudi prositi za odpuščanje.

Učiti mlade, kako ustvariti topel dom

Družba, ki ne podpira družine, sama sebi reže korenine, je povedal Mavrič. Današnji čas ni ravno naklonjen družini in ji ni v oporo, posledice so vidne tudi v širši družbi. Naraščanje osamljenosti in razdeljenosti v družbi je zrcalo razdeljenih in razklanih družin.

Cerkev se zaveda, da družina stoji na zakonski zvezi, zato se že desetletja trudi sistematično pripraviti mlade pare na vstop v zakonski stan. Poroka ni le list papirja, ampak predstavlja pomembno življenjsko odločitev in prelomnico. za katero pa mora par dozoreti. Pri pripravi na zakon pari odkrivajo, kateri so tisti trdni temelji, na katerih lahko mož in žena gradita odnos, učijo se, kako premagovati krize in kako se soočati z razlikami v zakonu.

Oglejte si video posveta v Državnem zboru

Veliko vlagamo v izobraževalni sistem, ki bo mladim ponudil ustrezno izobrazbo in usposabljanje za poklicno delo, hkrati pa jih premalo opremi z znanjem in izkušnjami, ki v največji meri zaznamuje kvaliteto življenja, kako vzpostaviti ljubečo in intimno zakonsko zvezo in topel dom, meni Mavrič.

Pomembno je tudi ustvarjati okoliščine, kjer se lahko srečajo mladost in zrela modrost. V srečanju mladih in starih se vsi deležniki čutijo obdarovane, zato mora država omogočiti medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje.

Mavrič je zaključil z mislijo, da družina ni bolezen, ki bi jo bilo potrebno zdraviti, ampak je zdravilo za osamljenost, je zdravilo za zasvojenost, je dogovor za občutek praznine in nesmisla.

Sodelovanje med šolo in družino

Namestnica direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo mag. Špela Drstvenšek je poudarila pomen tesnega sodelovanja med družino, vrtcem oziroma šolo ter širšo skupnostjo za dobrobit otrok in njihovo uspešnost. Izpostavila je, da slovenska zakonodaja temelji na načelu partnerskega odnosa med šolo in družino ter poudarila, da je sodelovanje staršev s šolo in vrtci ključno za otrokov razvoj.

Špela Drstvenšek iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. FOTO: FB Državni zbor

Čeprav ob zakonodaji pomislimo na nekaj dolgočasnega in omejujočega, nam le ta daje nekakšen okvir delovanja ter omogoča varnost otrokom, staršem in zaposlenim. Zakonodaja določa dolžnosti staršev in na drugi strani tudi dolžnosti institucij, s čimer pa posredno podpira tudi delovanje družine.

Medgeneracijsko povezovanje ni le lepa družbena vrednota, ampak nuja za našo družbo. (Ana Pleško)

Starejši in mlajši učijo drug drugega

Direktorica Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ana Pleško je predstavila konkretne primere medgeneracijskega sodelovanja v praksi ter poudarila, da medgeneracijsko povezovanje danes ni več le lepa družbena vrednota, ampak nuja. Opozorila je, da družba, v kateri se generacije ne srečujejo več, postaja družba osamljenih posameznikov, pri čemer digitalni svet številne starejše potiska na rob družbenega življenja.

»Verjamemo, da pri medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju ne gre le za prenos (digitalnega) znanja, temveč za gradnjo odnosov, pripadnosti, zaupanja in bolj vključujoče družbe,« je poudarila Ana Pleško. Starejši mlade učijo potrpežljivosti, sočutja, empatije in družbene odgovornosti, mladi pa starejšim odstirajo nove poglede in vnašajo svojo mladostno energijo, ta izkušnja pa jih uči, da s svojim znanjem lahko prispevajo k boljši skupnosti.

Ana Pleško vodi socialno podjetje Simbioza Genesis. FOTO: FB Državni svet

Družini prijazno okolje

V zadnjem delu programa sta župana Mestne občine Novo mesto in Kamnik, mag. Gregor Macedoni in Matej Slapar, orisala pomen občin pri ustvarjanju družini prijaznega okolja. Predsednik Sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije in župan Mestne občine Novo mesto, mag. Gregor Macedoni je opozoril na pomen dostopnosti podružničnih šol, dostopne mreže vrtcev in ustrezne stanovanjske politike. Ob tem je izpostavil dejstvo, da dostopnost stanovanj igra veliko vlogo pri odločitvi mladih parov za ustvarjanje družine ter vpliva na njihovo rodnost in na dolgoročni demografski razvoj.

Medgeneracijsko sodelovanje postaja nujno v današnjem svetu. FOTO: Pexels

Župan Občine Kamnik in državni svetnik Matej Slapar je izpostavil pomen vlaganj občin v kakovost bivanja, vzgojno-izobraževalno infrastrukturo, športno-rekreacijske površine, medgeneracijske programe in socialno varstvo. Poudaril je, da so prav lokalne skupnosti pogosto tisti prostor, kjer se medgeneracijsko sodelovanje najbolj neposredno uresničuje v vsakdanjem življenju.