Tomaž Merše se ukvarja z družinsko politiko. FOTO: Tatjana Splichal

Kako visoko na lestvici vrednot je v slovenski družbi družina?

Sodeč po odgovorih v raziskavah je družina v Sloveniji še vedno zelo visoko na lestvici vrednot. Vedno kasnejše odločanje za ustanovitev družine in vedno manj otrok pa kaže na razkorak med izrečenimi vrednotami in dejanskim življenjem. Tudi v naši družbi je že močno prisotna potrošniška miselnost, ki v središče postavlja zadovoljevanje svojih želja in potreb, kar se žal prenaša tudi na področje odnosov in slabo vpliva že na samo vzpostavljanje parov in še slabše na njihovo skupno življenje. Za nekatere postaja družina projekt, za katerega mora biti izpolnjen tisoč in en pogoj, preden se počutijo pripravljeni. Na srečo pa imamo tudi še mlade, ki se pogumno odločijo za skupno pot in tudi za podarjanje življenja.

Kakšen odnos ima zadnja leta država oz. politika do staršev?

Odnos države do družin je močno odvisen od tega, katere stranke sestavljajo vlado. Kadar vladajo bolj desno usmerjene stranke, se položaj družin praviloma izboljšuje. Tako smo pod zadnjo Janševo vlado dobili brezpogojno brezplačen vrtec za tretjega in nadaljnje otroke v družini ter razširitev pravice do državne štipendije na opazno večje število dijakov in študentov.

Pod aktualno Golobovo vlado se je položaj družin vsa štiri leta samo poslabševal. Takoj po nastopu so ukinili mini davčno reformo, ki bi do zdaj splošno davčno olajšavo dvignila že na preko 7.500 EUR letno (namesto veljavne nekaj več kot 5.000). Davčne olajšave za otroke se niso redno usklajevale z inflacijo, hoteli so ukiniti brezplačen vrtec za tretjega in nadaljnje otroke v družini, hoteli so zamrzniti družinske prejemke, enormno so podražili vrtce (v štirih letih za približno 40 %, v mnogih občinah pa ravno ta mesec obravnavajo nove podražitve zaradi obvezne božičnice), onemogočili so vsakršno širitev zasebnih vrtcev in jih že na srednji rok obsodili na propad, če ne bo kakšne spremembe, dvignili so davek na najemnine in tako podražili najem stanovanj.

Zaradi višjih davkov in prispevkov je bila družina z dvema otrokoma, kjer oče in mama zaslužita povprečno plačo, v letu 2025 prikrajšana za 2.400 EUR.

Zaradi višjih davkov in prispevkov je bila družina z dvema otrokoma, kjer oče in mama zaslužita povprečno plačo, v primerjavi s prej veljavno ureditvijo samo v letu 2025 prikrajšana za 2.400 EUR ali eno plačo in pol. Očitno je zelo pomembno, koga si izvolimo za vodenje države.

Morda opažate kakšne razlike pri vrednotenju, odnosu do mater oziroma očetov?

Kar se tiče razlik v odnosu do mater in očetov, lahko opazimo, da so se v zadnjem desetletju ali celo več zaradi spodbude očetom, da so bolj dejavni v družini, povečevale pravice očetov, pravice mater pa precej manj. Tako imajo zdaj v praksi očetje kar nekaj dopusta, ki ga sicer lahko izrabijo v času starševskega dopusta matere, lahko pa ga prenesejo v kasnejši čas. To je dobrodošlo, mnogi mladi starši pa povedo, da pogrešajo podobno možnost tudi za mame, da bi lahko na ta račun dobili nekaj več skupnega časa tudi po prvem letu otrokovega življenja.

Lahko izpostavite kakšno področje družinske politike, kjer se zadeve generalno izboljšujejo, in na drugi strani kakšno, ki bi nas moralo skrbeti? Kateri so smiselni ukrepi, da v naši družbi vloga očeta oz. matere pridobi več veljave?

Vsaj za čas Golobove vlade prav za nobeno področje družinske politike ne moremo reči, da se izboljšuje. Nekatera stagnirajo, nekatera so se v tem času poslabšala. Zagotovo bi nas morala skrbeti izjemno slaba demografska slika in bistveno prenizka rodnost za ohranjanje populacije in našega naroda ter kulture. Pomanjkanje veselja do življenja in do posredovanja življenja nikoli ni dober znak za prihodnost družbe.

Pomanjkanje veselja do življenja in do posredovanja življenja nikoli ni dober znak za prihodnost družbe.

Zaradi izredno težko dostopnih stanovanj (zaradi visokih cen) bi nujno potrebovali ukrepe za lažjo dostopnost stanovanj za mlade družine. V mislih imam prehodna najemna stanovanja za omejen čas ter varčevalno kreditne sheme ter davčne olajšave, ki bi mladim družinam na sredni in dolgi rok pomagale priti do lastne strehe nad glavo. Potrebovali bi tudi še bolj učinkovite ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter spodbude za delodajalce, da bi staršem raje omogočali uporabo teh ukrepov. Glede na zadnje enormne podražitve vrtcev bi bilo nujno spremeniti način financiranja vrtcev, da staršev ne bi tako močno obremenjevalo kot danes. Mladi starši povedo, da bi si želeli bolj prožno ureditev starševskega dopusta v smislu, da bi se lahko odločili tudi za nekoliko daljši dopust, četudi bi bilo mesečno nadomestilo zato nekoliko nižje.

Če ne krepimo družine, so na nek način vsa druga politična prizadevanja brez prave podlage, kajne? 

To vsaj do neke mere zagotovo drži, zato je pomembno, da izvolimo voditelje, ki se tega zavedajo in tako tudi ravnajo. Za informirano in odgovorno odločitev je tako poleg programov nujno pogledati še pretekla ravnanja posamezne stranke na teh področjih, saj to o najbolj verjetnem bodočem ravnanju pove mnogo več kot lepo zapisani programi. Pri strankah, ki se še niso mogle izkazati, je treba poskusiti na podlagi drugih njihovih izjav (denimo, s kom bi šle ali s kom nikakor ne bi šle v koalicijo) in ravnanj oceniti, kako verjetno je, da bodo dele programa, ki so nam všeč, tudi dejansko lahko uresničile.