»Z veseljem sporočam, da referendumski rezultat velja! Bolniki, invalidi in upokojenci lahko mirno praznujete,« je v prvem odzivu po odločitvi Državne volilne komisije (DVK) dejal pobudnik referenduma Aleš Primc, ki se je z Metko Zevnik seje tudi udeležil. Ob napovedi zagovornikov spornega zakona, da bodo referendum skušali spodnesti s tožbo na vrhovnem sodišču, je Primc obljubil, da bodo v tem primeru šli na sodišče tudi pobudniki referenduma: »V vsakem primeru se bomo borili za to, da se volja več kot 370.000 volivk in volivcev spoštuje.« Po njegovih besedah je pomembno, da pobudniki referenduma izida ne pustijo zgoljufati oziroma ukrasti. Nadaljnje tožbe za razveljavitev referenduma Primc sicer razume kot nerazumne in škandalozne poteze, ki jih izvaja zastrupitveni lobi. Če bo temu lobiju uspelo zlorabiti sodstvo, »bomo šli še enkrat na referendum in še enkrat zmagali za bolnike, invalide in upokojence, ker oni to zmago nujno potrebujejo za svoje mirno življenje«.

Zagovorniki življenja so vodili zgledno kampanjo

Glede nepravilnosti v kampanji je Primc dejal, da so bolniki, invalidi in upokojenci na referendumu zmagali kljub mnogim zlorabam, ki so jih izvedli podporniki zakona; nasprotniki zakona so tako zmagali »v težkih, neenakih razmerah, zato je ta zmaga še toliko bolj upravičena in še toliko več vredna«. Prepričan je, da so nasprotniki zakona, torej vsi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje življenja, vodili »izjemno argumentirano, strokovno kampanjo, ki je bila za zgled«.

Aleš Primc je ob tem še spomnil, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, in »ko ljudstvo svoje pove, je treba to odločitev spoštovati, sicer pade celoten pravni in politični sistem, v državi pa zavlada kaos«.

Za kaj je pristojna državna volilna komisija?

Kaj se je torej dogajalo na seji DVK? Po krajšem uvodnem »trku« različnih stališč, ali bi se morala komisija vsebinsko opredeliti do ugovorov, ki so zaradi zatrjevanih nepravilnosti v referendumski kampanji zahtevali ponovitev glasovanja (v to smer je šel predsednik Svobode v komisiji, nasprotoval je predstavnik Slovenske demokratske stranke), je bilo na mizo položeno stališče predsednika komisije, vrhovnega sodnika Petra Goloba, da po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi DVK ni pristojna za odločanje o takih ugovorih in da je pravi naslov za to vrhovno sodišče. To stališče je na glasovanju dobilo večinsko podporo članov komisije (štirje glasovi proti dvema).

Predsednik komisije Golob je odločitev pojasnil tudi v izjavi za medije. Na komisijo se lahko po njegovih besedah vloži ugovor zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, ne pa tudi zaradi morebitnih nepravilnosti v referendumski kampanji ali zaradi nepravilnosti pri njenem financiranju. Komisija je ugovor, ki ga je vložilo združenje Srebrna nit kot pravna oseba, zavrgla tudi zato, ker lahko ugovor po zakonu vložijo samo volivke in volivci kot fizične osebe. Tak ugovor je vložil le nekdanji politik Bogdan Biščak, a njegov ugovor je bil, kot že zapisano, zavržen zaradi nepristojnosti DVK za presojanje o zatrjevanih nepravilnostih. Kot prepozni pa so bile zavrženi ugovori, ki so jih po pošti naknadno poslali nekateri posamezniki iz Srebrne niti.

Kdo se lahko obrne na vrhovno sodišče?

Sledi torej tožba pri vrhovnem sodišču, ki jo je Bogdan Biščak že napovedal. Ali je on edini, ki lahko zdaj vloži táko tožbo, pa je še eno odprto pravno vprašanje – po nekaterih interpretacijah se smejo na vrhovno sodišče obrniti le tisti volivke in volivci, ki so se prej v predvidenem roku obrnili na DVK in bili tam zavrnjeni, po drugi interpretaciji pa je pot na vrhovno sodišče odprta širokemu krogu upravičencev.

Kakor koli: referendumska zgodba se očitno seli na sodne mize, do takrat pa velja nasvet Aleša Primca: »Praznujmo sedaj praznike v miru in jih ne zastrupljajmo s potezami zastrupitvenega lobija.«

Pred sejo Državne volilne komisije sta Metka Zevnik in Aleš Primc podala izjavi. FOTO: Petra Ramšak

»Pravica in resnica sta na naši strani«

Aleš Primc je že pred sejo DVK za medije dejal: »Zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu je bila čista kot solza. In sedaj hoče zastrupitveni lobij upokojencem, invalidom in bolnikom odvzeti zmago in jih še naprej strašiti. To je nesprejemljivo in zato smo danes tukaj, da se bomo na volilni komisiji zavzeli za to, da se spoštuje rezultat volitev in da lahko upokojenci, invalidi in bolniki živijo v miru. To je naš namen.« Povedal je, da se bodo na DVK zavzeli za to, da bodo spoštovali rezultat referenduma. »Če tega ne spoštujemo, je ogrožen celoten slovenski politični in pravni sistem.«

Primca je na seji spremljala tudi Metka Zevnik, ki je bila prepričana: »Pravica in resnica sta na naši strani. Če bo drugače, bo v tej državi zelo težko in nimamo več pravnega sistema.«

Dokončne številke

DVK je torej v uradno sprejetem zapisniku ugotovila, da je na zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) imelo pravico glasovati 1.695.039 volivk in volivcev. Skupaj je glasovalo 696.341 volivk in volivcev oziroma 41,08 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Oddanih je bilo 696.294 glasovnic, od tega je bilo:

• 693.849 glasovnic veljavnih in
• 2.445 glasovnic neveljavnih (oziroma 0,35 odstotka).

Na referendumsko vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« je:

• ZA glasovalo 323.047 volivk in volivcev (oziroma 46,56 odstotka),
• PROTI pa 370.802 volivk in volivcev (oziroma 53,44 odstotka).

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan glasovanja, 23. novembra 2025, v evidenco volilne pravice vpisanih 1.693.885 volivk in volivcev. DVK je na podlagi tega podatka ugotovila, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti zakonu glasuje najmanj 338.777 volivk in volivcev.

Ker je več volivk in volivcev na referendumu glasovalo proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kot za, obenem pa je proti zakonu glasovala najmanj petina volivk in volivcev, je bil zakon na referendumu zavrnjen.