Najprej smo »pogledali v človekovo srce«. Poudarjeno je bilo, da »nič ne koristi koncil, sinode, duhovne vaje, če se ne dotakne – spremeni srce«. Zato imamo na voljo zakrament spovedi, da se očistimo in duhovno ozdravimo ter gremo na novo pot. Prav tako »evharistijo«, ki ni samo za »popolne«, ampak tudi »nepopolne - slabotne«, da bi težili k popolnosti in postali močni. A popolni ne moremo postati čez noč. V današnjem času še posebej potrebujemo vztrajnost in potrpežljivost, saj smo neučakani, vse hočemo takoj, ker živimo v času avtomatizma. Dokler bomo na tem svetu, se moramo sprijazniti s prenašanjem nas samih, vse do takrat, ko nas bo Bog poklical k sebi.

Bolj ko bomo živeli iz gesla »vse iz ljubezni, nič iz prisile«, tudi v Cerkvi na Slovenskem od zgoraj navzdol - od škofov do laikov, več sadov bo vidnih tudi v sinodalnem procesu. Vzdušje je bilo čudovito, postali smo kot ena družina, k čemur je največ pripomogel voditelj duhovnih vaj, dr. Sajovic.