Najmlajši dunajski ambasadorji, Dunajski dečki, so včeraj zvečer, 29. marca, prvič stopili na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma in ponovno navdušili slovensko občinstvo. Skoraj nezemeljski glasovi dečkov, starih od deset do štirinajst let, so napolnili Gallusovo dvorano in poslušalci so se lahko prepričali, zakaj Dunajski dečki sodijo med najpopularnejše zbore z več kot poltisočletno tradicijo. Njihov program je zajemal tako klasična kot popularna in ljudska dela z vsega sveta, nekaj verzov skladbe "Moj dom" so odpeli tudi v slovenskem jeziku. V Sloveniji bodo nastopili še enkrat in sicer v soboto, 1. aprila, v Narodnem gledališču Maribor.

Dunajski dečki na odru Cankarjevega doma

Korenine Dunajskih dečkov segajo v 14. stoletje, ko so ob cerkvenih priložnostih nastopali na cesarskih dvorih Habsburžanov. Leta 1498 je rimski cesar Maksimilijan I. preselil svoj dvor in dvorne glasbenike na Dunaj. Ukazal je, da mora biti med glasbeniki šest deških pevcev, ki so prihajali iz različnih delov Rimskega cesarstva – z Nizozemske, iz Italije, Nemčije in Avstrije. Zbor je ustanovil dunajski škof, Slovenec Jurij Slatkonja. Do leta 1918 je zbor pel samo za cesarski dvor, pri maši, na koncertih in ob državniških priložnostih.

Danes zbor šteje sto pevcev iz tridesetih držav, starih od deset do štirinajst let, ki so razdeljeni v štiri zbore. Vsako leto imajo približno tristo koncertov in nastopov pred skoraj pol milijona ljudmi. Vsaka skupina preživi v šolskem letu devet do enajst tednov na turnejah. Obiščejo skoraj vse evropske države, prav tako gostujejo v Aziji, Avstraliji in po celotni Ameriki. Zborov repertoar sega vse od srednjeveške do sodobne glasbe. Moteti in samospevi tvorijo jedro gostovalnega repertoarja, pa tudi lastne zborovske priredbe tipične dunajske glasbe, valčkov in polk Lannerja in Straussa.

Z Dunajskimi dečki je zapela tudi Helena Blagne Fotografiji: Žiga Intihar/Eurocomm PR