Tu in tam ga mučimo tako dolgo, da pregori ali močno zboli. Potem nam je sicer žal, a poti nazaj ni, kot nas pouči tudi pričujoča pripoved. Počitek je torej življenjskega pomena.

Počitnice oz. dopust večinoma komaj čakamo in se tega časa zelo veselimo. Navadno vsaj za nekaj časa zamenjamo okolje in poskrbimo, da se sprostimo – po možnosti duševno in telesno. Da se bomo s svojo »oslico« vrnili v utečen življenjski in delovni ritem, podajam nekaj previdnostnih sugestij:

Sodobna tehnika nam je lahko v veliko pomoč. Včasih pa je tudi škodljiva. »Delodajalci«, neredko pa tudi delo samo, nas sili k stalni dosegljivosti. Stalna dosegljivost je lahko smrtno nevarna – ne zaradi neposrednih obveznosti, ampak zaradi psihičnih obremenitev, ki jih telo čuti bolj, kot si mislimo. Duša in telo potrebujeta resničen odklop od službenih obveznosti – po možnosti vsaj 14 dni, najbolje tri tedne. 

Stalna dosegljivost je lahko smrtno nevarna – ne zaradi neposrednih obveznosti, ampak zaradi psihičnih obremenitev, ki jih telo čuti bolj, kot si mislimo.

Človek namreč potrebuje nekaj »ohlajanja« po naporu in potem nekaj ogrevanja pred naslednjim naporom. Seveda ni treba biti tri tedne na morju ali v hribih, lahko smo tudi doma. Pomembno pa je, da imamo vsaj teden dni »čistega dopusta« – brez ohlajanja in brez ogrevanja. Težko se je namreč sprostiti ob misli, da smo bili prejšnji teden še v službi, naslednji teden pa nas zopet čakajo obveznosti. Veliko lepše se je vrniti z dopusta ob misli, da je naslednji teden še prost.

Ni redko, da si dopust tako zapolnimo z raznimi načrti in pričakovanji, da smo na koncu bolj utrujeni, kot smo bili na začetku. Nedvomno je dopust priložnost, da se posvetimo tudi utrjevanju telesnih sposobnosti ter da kaj obiščemo in si pogledamo. Vendar si v imenu tako imenovanih »aktivnih počitnic« včasih izoblikujemo tako zgoščen urnik dejavnosti, da zmanjka časa in moči za sproščenost in odnose.

Zelo je priporočljivo, da se v času dopusta odmaknemo tudi od telefona in drugih medijskih kanalov. Tako kot počaka delo, počakajo tudi novice ter številni linki in kliki – seveda ne vsi, a če kakega spregledamo ali izgubimo, bo dobiček večji od izgube.

Ključno vprašanje, ki si ga lahko postavimo pred počitnicami, je lahko: »Ali bomo po teh počitnicah drug drugemu bližje, kot smo bili pred njimi?« V obdobju dela imamo ogromno stikov, nimamo pa veliko srečanj, ki nas duševno hranijo in bi jih želeli trajno obdržati. Srečanja niso pomembna zaradi kvantitete, ampak zaradi kakovosti. Počitnice so priložnost, da stike spremenimo v srečanja, ki spremenijo nas in naše bližnje. 

V obdobju dela imamo ogromno stikov, nimamo pa veliko srečanj, ki nas duševno hranijo in bi jih želeli trajno obdržati.

Počitnice niso namenjene le odsotnosti od dela, tudi ne najprej iskanju novih stikov, marveč duhovni in telesni osvežitvi; oboje pa je povezano s trajnimi odnosi, ki jih živimo in nas najbolj hranijo. Ko bomo osvežili te, bomo prenovili tudi sebe. Med letom se namreč naberejo dogodki in morda boleči trenutki, ki bremenijo dušo in telo. Počitnice lahko izkoristimo za to, da lepe in morebitne boleče situacije zaupamo Gospodu ter si jih nato podelimo med seboj. Ni nujno, da tekamo od cerkve do cerkve in iščemo nedeljsko mašo, lahko se tudi zunaj teh terminov preprosto usedemo v kako cerkev ter se v miru in brez časovnih pritiskov pogovorimo z Gospodom. Vsak takšen molitveni pogovor bo našim medsebojnim pogovorom dal prave besede in prijetnejšo barvo glasu, kar bo celo kako bolečo situacijo spremenilo v novo bližino.

Želim vam, da bi letošnje počitnice preživeli tako, da se jih boste z veseljem spominjali in vas bo v prihodnosti že spomin nanje prenovil in zbližal.