Dušan Moravec (1920–2015), literarni zgodovinar, pisatelj in dramaturg, nam je v knjigi Utrinki spomina (soizdaja Beletrine in Slovenskega gledališkega inštituta), ki jo je pisal med leti 2000 in 2002, ponudil edinstven pogled v svoje življenje ter delo. Razdeljena je na poglavja, ki obeležujejo njegove najpomembnejše življenjske postaje, med drugim rojstno Wolfovo 8, ki se je spominja še iz časov, ko so po njej vozile konjske vprege. Po študiju je postal soustanovitelj in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega. Gre skratka za pomembno gledališko in kulturno osebnost, skozi zapisano pa se nam predstavlja osebno in nas spusti v zakulisje.

Bil je soustanovitelj in prvi dramaturg MGL

Kot je v javnem voščilu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina, je bil akademik Dušan Moravec »mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je 'mož brez posebnosti', saj se nikdar ni želel sončiti v javni pozornosti«. To je še zlasti veljalo za zadnja leta njegovega življenja, ki jih je preživel v družbi knjig ter najožjega kroga sorodnikov in prijateljev. Malokdo je vedel, da je v samoti pisal avtobiografijo, v kateri se je ozrl na svoje poklicno in zasebno življenje.

Bil je soustanovitelj in prvi dramaturg MGL, ustanovil je knjižno zbirko Knjižnica MGL, ki obstaja še danes. Leta 1962 je prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode. Leta 1975 se je upokojil, vendar raziskovalnega dela ni prekinil. V knjigi Utrinki spomina je odstrl različne vidike svoje ustvarjalne poti, poroča o sopotnikih s področja literature in gledališča ter pronicljivo komentira umetnost in družbo neke dobe.

Dušan Moravec, Utrinki spomina – odlomekNapisal je vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča

Dušan Moravec je gledališče vzljubil v času tako imenovane evropeizacije slovenskega gledališča med obema vojnama. Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kmalu po okupaciji pa študij prekinil in se vključil v delovanje komunistične »Osvobodilne fronte«. Vojno je deloma preživel v italijanskih taboriščih, deloma pa v partizanih kot član uredništva in urednik za kulturo pri Slovenskem poročevalcu. Po vojni je nadaljeval študij ter diplomiral in še leto dni vztrajal pri Slovenskem poročevalcu.

Bil je dramaturg, teatrolog, literarni in gledališki zgodovinar, častni član Slavističnega društva Slovenije ter član razreda za filološke in literarne vede SAZU pa tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, zlate značke Borštnikovega srečanja, Sterijeve nagrade in srebrnega častnega znaka svobode. Napisal je celo vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča in njenih izstopajočih posameznikih. Bil je dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med velikani naše literature in gledališča.

Roman o hiši esesovca, v kateri je živel

Eden izmed najbolj profiliranih flamskih avtorjev Stefan Hertmans (1951) je s svojimi zgodovinskimi deli pri nas že dobro poznan, med drugim po knjigah Vojna in terpentin (2015) in Tujka (2019). Njegov novi roman Vzpon, ki je v originalu izšel leta 2020, je povezan z njegovo osebno zgodbo.

Poleti 1979 je Stefan Hertmans v Gentu, nevede za njeno preteklost in precej zaletavo, kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila huda preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je takoj lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, iskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma, ki jih je spretno vključil v pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature, s katerim nas Hertmans s pisateljsko domišljijo popelje skozi skrivne kotičke človeške duše.

Stefan Hertmans: Vzpon – odlomek

Stefan Hertmans VIR: Beletrina

Eden najvidnejših flamskih avtorjev

 Stefan Hertmans (1951) je eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih flamskih avtorjev, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Stalni gost mednarodnih podijev domače in tuje bralce navdušuje s svojimi eruditskimi, poetičnimi besedili, v katerih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva ter odnosa med domišljijo in resničnostjo. Kljub že več kot tri desetletja trajajoči uspešni pisateljski karieri pa je avtor največji preboj naredil z romanom Vojna in terpentin.