V debatni kavarni Slovenskega knjižnega sejma je založbaDružina v četrtek, 28. novembra predstavila knjigo Zlostoletja, ki jo je napisal francoski zgodovinar Alain Besançon. Oavtorjevih in svojih pogledih na nacizem in komunizem so spregovorili profesorjazgodovine Jurij Pavel Emeršič, Aleš Maver in urednik Zaveze Lenart Rihar.Pogovor je vodila prevajalka knjige Jasmina Rihar.

V uvodu je povedala nekaj besed o avtorju. Alain Besançon jebil v svojih mladih letih član komunistične partije, vendar je pri 24 letih iz njeizstopil, ker je spoznal, da se razlikuje od njegovega nazorskega prepričanja. Desetletjasvojega življenja je nato posvetil raziskovanju zgodovine, še posebejtotalitarizmov, da bi se odkupil za to svojo napako, saj se je počutilprevaranega.

Knjiga je bila izdana na podlagi predavanja, ki ga je avtor imelleta 1997, sestavljena je iz petih poglavij, v katerih avtor primerjatotalitarizme z vidika moralnega uničenja in spomina.

Jurij Pavel Emeršič je najprej med primerjavo »dvojajčnihdvojčkov«, kot avtor imenuje oba totalitarna režima, izpostavil »zdravljenje«od obeh sistemov in ugotovil, da je bilo po nacizmu lažje kot po komunizmu,avtor knjige posredno »homo sovjetikusom« predlaga kar psihiatričnozdravljenje. Alešu Maverju se zdi tematika aktualna in ugotavlja, da statotalitarizma različno ovrednotena, knjigo pa je pohvalil ker jasno in jedrnato

opisuje oba sistema. Komunizem oznanja enakost narave in zgodovine, vendar grele za psevdonaravo in psevdozgodovino. Besedne zveze, ki jih je uvedelkomunistični sistem, zdaj uporabljamo samoumevno, kot sta kapitalizem inkomunizem, a branje te knjige pokaže, da niso. Lenart Rihar pa se je najprejosredotočil na avtorja, ki je bil spodoben spreobrnitve – preobrata, ko se jeodločil za izstop iz komunistične stranke. To, kar je spoznal, pa je bilpripravljen povedati tudi drugim, a sam sebe postavlja v nevtralno pozicijo. Nepostavi nikakršnih sklepov, vendar je več kot jasno, da ima komunizem za slabšitotalitarni sistem.

Ko sta Engels in Marx pisala Komunistični manifest, je prinastal program Zedinjene Slovenije (1848), sto let pozneje pa je ta ideologijaranila Slovence in zahtevala velik krvni davek, je dejal Emeršič. Primerjava medkomunizmom in nacizmom pri načinu uničevanja je tudi, da pri nacizmu vemo, kjeje meja, poznamo tarče (razen čistk) pri komunizmu pa ne. Nacizem se boustavil, ko bo svet lep, komunizem pa, ko bo svet dober – kopirala sta drug oddrugega. Celo koncentracijska taborišča so komunisti prevzeli od nacistov (Teharje),a so prvi ubijali s stoterno močjo, je prepričan Emeršič, ki je kolaboracije zokupatorjem obtožil obe strani.  

Maver je opozoril, da je v učbenikih še vedno zapisano, daje bila »velika vojna« nujna, čeprav vlada zdaj prepričanje, da nanjo niso bilipripravljeni, saj niso predvidevali posledic svojih dejanj, zato je po vojnisledil odpor. Aristokracija je bila poražena in ob koncu je celo pomagalaHitlerju na oblast. V 30. letih se je zdel parlamentarizem neučinkovit. Totalitarizemse je zdel bolj mogoč, zanj so se zavzemali celo v intelektualnih krogih. Totalitarnostmiselnost so prevzemali tako levi kot desni, saj so želeli živeti v urejenemsvetu in verjeli, da je to mogoče. O tem pa nimamo zapisane zgodovine. Avtor jev knjigi Mussolinija označil za avtoritativnega voditelja, ne totalitarnega.Navdihoval je ljudi, iste tendence pa se zdaj kažejo v Rusiji: želja po vodji,ki bo odpravil dekadenco in demokratičen nered. Zdaj pa bi bil korak nazaj hujši,saj imamo izkušnjo 30. let.

Rihar je izpostavil, da je v 20. letih 20. stoletjakomunistična stranka bila na volitvah na tretjem mestu, po drugi svetovni vojnipa se je razrasla njena ideja kot epidemija. nasilje in represija.   

A govorci so opozorili tudi na razlike med komunizmom innacizmom. Oba sta sicer hotela biti častitljiva, zato sta filozofsko osiromašena.Pri enem je šlo za boj med razredi, dri drugim pa za boj med rasami. Zlorabljenje bil tudi jezik. Realnost se je prilagodila ideologiji. Izraza pravica inkrivica sta dobila drugačen pomen. Oba tudi delujeta zunaj nacije, pogoj zaprevzemanje ideologije pa je poneumljenost ljudi. A nacizem je bil netakten,zadal si je cilj in šel do konca. Ni bil zvit. Nemci so po koncu druge svetovnevojne nekako zbudili iz polsna in živeli naprej normalno. Komunizem pa jepustil za seboj opustošenje. Znal je tudi ideologijo potisniti na stran in bilmanipulativen. Ima dobre, pozitivne ideje, vendar retorika enakost, svoboda, vresnici deluje v nasprotju s tem. Iz pobijanja so naredili ritual, medtem ko soNemci uničevali na skrivaj, saj so taborišča postavili zunaj svojih meja.

Bistvo knjige Zlo stoletja je po Maverjem mnenju obsodba, kipri komunizmu in nacizmu ni enaka, čeprav gre za enakost krivde. Apologetomkomunizma po njegovem mnenju še vedno uspeva. Nacizem je imel na vrhuncu omejendomet na arijsko raso. Komunizem je »lucky loser« po drugi svetovni vojni. Enoznačnaobsodba holokavsta mu je koristila, ta je veljal kot tisti, ki je premagal zlinacizem.  Slovenski primer se razlikujeod drugih držav, v katerih je komunizem prišel zaradi sovjetske okupacije, česarpa pri nas ni bilo. To pa otežuje enakovreden spomin na vse žrtve obehtotalitarizmov. Obsodba komunizma gre težko z jezika. saj bi morali pri tempokazati na sonarodnjake.

Komunizem je ustvaril iluzijo odprtih meja, vendar sonenehno nadzorovali, kdo je vstopil v državo in kdo je lahko izstopil iz nje. Ustvariliso psevdoresničnost. Nekateri ljudje so bili prepričani, da živijo v partijskihnebesih, je izpostavil Emeršič.

Ob koncu so gostje spregovorili še o krščanski pozabikomunizma in odpuščanju, o čemer je Alain Besançon pisal tudi v knjigi, tudi otako imenovanem manj krepostnem odpuščanju, ko je greh priznan. Odpuščanje jesestavni del krščanstva. Bog odpušča vse grehe, ker na je Kristus na križuodrešil. Emeršič je ob tem dodal še, da sprava do zdaj ni bila mogoča, ker sije druga stran ni želela.

Čisto na koncu pa je Jasmina Rihar sogovornike vprašala še ospominu. Rihar je dejal, da se spomin prepogosto zamenjuje s politizacijo. inoziranjem v preteklost. Spomin je zmožnost človeka, ki mu omogoča, da se zavedakdo in kaj je. Z mladimi, ki sicer nobenega sistema niso doživeli na svojilastni koži, imajo dobre izkušnje in se o tem z njimi lahko pogovarjajo.