Foto: Karlo Smodiš

Minuli konec tedna so na Ptujski Gori bratje minoriti slovesno praznovali 80-letnico prihoda na Ptujsko Goro. Mariborski škof Janez Tomažič je namreč leta 1937 minoritom poveril ptujskogorsko cerkev. V nedeljo pa je bil praznik ptujskogorske Matere Božje, šentvoršca.

V petek, 30. junija, je v baziliki Marije Zavetnice ob somaševanju škofov, redovnikov in duhovnikov mašo daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. Po maši je bila predstavitev knjige dr. Bogdana Kolarja z naslovom Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori.

»Z veseljem se vračam na Ptujsko Goro, kjer sem enkrat že doživel lepe trenutke, ki so kazali vašo pobožnost do Marije;  povezano je bilo z veliko večerno procesijo. Kot papežev predstavnik sem danes vesel, da se spominjamo 80-letnice prihoda minoritov v to znano svetišče Mariborske nadškofije,« je dejal nadškof Juliusz Janusz pri pridigi. Ptujsko Goro je imenoval za »resnični center duhovnosti, kjer se romarji lahko preko zakramentov usmiljenja in evharistije, intimno srečajo z Bogom«.

Dejal je, da je bilo komuniste strah tega svetega kraja, saj je ljudem dajal pogum, počutili so se neodvisne od ateistične ideologije. Glede poskusa preprečevanja pobožnosti Marije so bile slovenske razmere podobne kot na Poljskem, vendar se pobožnost do Marije ni zmanjšala, temveč povečala. »Čez nekaj časa so komunisti doumeli, da se vere, duha in pobožnosti ne da zapreti v zapor, saj vse to sestavlja človekovo intimno življenje.«

Romanje zahteva žrtev, zahteva, da nosimo svoj križ. Nadškof Janusz se je spomnil motiva leta usmiljenja, ki ga je oblikoval slovenski jezuit, pater Marko Rupnik in ga razložil tako. »Kdor sprejme resnico, ki jo uči Jezus, kdor se odloči v svojem življenju uresničevati evangelij, sveta ne vidi več samo s svojimi človeškimi očmi, vendar vidi resničnost in svoje življenje z Jezusovim pogledom. Ta nov pogled, preoblikovan z Jezusovo besedo dovoljuje, da je naš pogled mnogo širši in globlji. Z Jezusovimi očmi vidimo nadnaravno resničnost, svetlejšo pot in smisel življenja.«

Zbranim je dejal, naj bodo zadovoljni, da imajo na tem kraju tri svete posrednike pri gospodu Jezusu: Marijo, njegovo Mati, papeža Janeza Pavla II., kot tudi patra Kolbeja.

Na koncu jih je kot papežev predstavnik posebej prosil za molitev po njegovem namenu in se že vnaprej zahvalil.

Marija, mati vernih

Dan pozneje pa je slovesno somaševanje vodil nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši je spregovoril o Mariji kot materi vseh vernih. »Vse nas Jezus ljubi, vsem nam izroča svojo Mater, nas pa izroča njej. Jezusova poslednja volja je, da sprejmemo Marijo za mater, da živimo, kot njeni otroci.

Tako dobi naše krščanstvo povsem marijanski značaj, kajti Mariji smo bili izročeni že pri sv. krstu, ko smo postali Božji otroci in Marija je na poseben način postala naša duhovna Mati. Če živimo v tesni povezanosti z njo, lažje premagujemo skušnjave, ki nas zavajajo v slabo in bolj živimo darove, ki smo jih prejeli pri sv. krstu.«

Pri Ptujskogorski Materi Božji so se Mariji izročili s prošnjo, naj vedno bolj postajamo njeni ter učenci in pričevalci njenega Sina, Jezusa Kristusa. »Naše pričevanje je življenje po veri. Je življenje, v katerem je prostor za molitev, za prejemanje zakramentov, še posebej tukaj mislim na zakrament sprave in na sv. evharistijo.«

Nato se je nadškof Cvikl ozrl na sedanji svet, ki ne pusti prostora za Boga in evangeljske vrednote. Zato je, če hočemo ostati zvesti Bogu, potrebna pomoč »od zgoraj«. »Milost zvestobe si lahko izprosimo z redno molitvijo, z življenjem iz Božje besede, svete evharistije in zakramentov.«

Dodal je, da ko nas Marija vabi pod svoj plašč, nam želi položiti na srce, da moramo biti del občestva, če želimo živeti in ohranjati vero, saj ne verujemo sami in ne hodimo sami za Gospodom. »Kako hitro se nekdo, ki se je oddaljil od občestva, začne oddaljevati tudi od Boga! Zato nas Marija danes vabi pod svoj plašč, da bi ostali skupaj in bili opora tudi drug drugemu: da bi si med seboj pomagali, skupaj rastli v veri, se spodbujali… Z drugo besedo, se čutili del velike družine.«

Vir: Radio Vatikan