Grafični, slikarski in kiparski opus izjemno plodovitega in raznolikega umetnika je zastopan v vseh pomembnejših slovenskih in avstrijskih zbirkah sodobne umetnosti. FOTO: Andrej Doblehar



Valentin Oman je eden največjih in najbolj uglednih avstrijskih in sploh srednjeevropskih slikarjev. Koroški Slovenec, razpet med Karavankami in Dravo, ustvarja od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Grafični, slikarski in kiparski opus izjemno plodovitega in raznolikega umetnika je zastopan v vseh pomembnejših slovenskih in avstrijskih zbirkah sodobne umetnosti, največji pečat pa je pustil v cerkvah in sakralnih prostorih, raztresenih od Podjune do Gradiščanskega. Monografije, katalogi, stalne razstave in zasebne zbirke, številna mednarodna priznanja govorijo o odmevnosti njegovega ustvarjalnega opusa, v katerem ima središčno mesto človek.

Ustvaril je likovno opremo za številne koroške cerkve

Rodil se je leta 1935 v Štebnu pri Gradiščanskem, s štirinajstimi leti je odšel v malo semenišče na Plešivec. Po osmih letih šolanja in maturi je večina njegovih sošolcev odšla v bogoslovje, sam pa se je vpisal na likovno akademijo na Dunaju. Za diplomo si je izbral temo »poslovilna veža« in njegova dunajska profesorica je v nalogo zapisala, da je Valentin Oman slikar, »predestiniran za delo v sakralnih prostorih«. Številne cerkve je opremil: od začetnih del v Krivi vasi in Trnji vasi pri Celovcu do Železne Kaple, sv. Jakoba v Rožu, škofijsko kapelo v Celovcu, cerkev v Borti na Gradiščanskem, kapelo v Lajšah pri Cerknem, cerkev sv. Pavla v Bohinju … Tudi na Plešivec se je vrnil (leta 1987) – odmevne poslikave v samostanski cerkvi Rekviem za homo sapiensa so likovniki umestili kot največjo sakralno umetnino v Avstriji po drugi svetovni vojni.


Valentin Oman s krškim škofom Jožetom Marketzom v umetnikovem ateljeju v Bekštanju na Koroškem, FOTO: Vincenc Gotthardt/Nedelja


Borec za pravice koroških Slovencev

Ni pa le umetnik, ampak tudi glasen borec za pravice koroških Slovencev. Ko je prišel na oblast deželni glavar Haider, iz političnega protesta trinajst let ni razstavljal na Koroškem. Že desetletja se zavzema za dvojezične napise, tematika vidne dvojezičnosti je pri njem zelo prisotna. Tako je na primer na kabine za prevajanje na Univerzi v Celovcu s posebno tehniko nanesel slovenska in nemška imena koroških krajev, »164 slovenskih krajevnih napisov, dobro vedoč, da jih je vsega skupaj več kot 900,« piše Horst Ogris. Čeprav nikoli ni živel v matični Sloveniji in ob vsakdanjiku slikarskega ustvarjanja in popotovanj po svetu le redko sliši slovensko besedo, mu je ostala slovenska beseda od doma, izpopolnil pa jo je med študijem grafike na ljubljanski likovni akademiji.


Valentin Oman ni le umetnik, ampak tudi glasen borec za pravice koroških Slovencev. FOTO: Vincenc Gotthardt/Nedelja


Ob jubileju premiera dokumentarnega filma Ecce Oman

»Valentin Oman je odličen umetnik, plemenit človek in zaveden Slovenec,« je ob umetnikovi 85-letnici (rojstni dan praznuje 14. decembra) zapisal umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar: »Na takšen način, kot je Omanov, se ne izraža noben sodobni slovenski cerkveni umetnik in resnično je škoda, da ni imel več priložnosti za delo v cerkvah v domovini.« Doblehar je ob umetnikovem jubileju za Televizijo Slovenija posnel dokumentarni portret "Ecce homo - Ecce Oman", premierno bo na sporedu v nedeljo, 20. decembra, ob 22.20 na TVSLO1.

(več o Valentinu Omanu v prihodnji tiskani Družini)
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Koroški slikar

Za vidno dvojezičnost