Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Eduardo Verástegui ima raje Boga kot Hollywood

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 23. 04. 2015 / 09:50
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:23
Ustavi predvajanje Nalaganje
Eduardo Verástegui ima raje Boga kot Hollywood

Eduardo Verástegui ima raje Boga kot Hollywood

Igralec in producent pojasnjuje, kako ga je vera navdihnila za spremembe v filmski industriji.

Hollywoodska kariera Eduarda Verásteguia je vse kaj drugega kot običajna. Igralec je sprva zaslovel kot zvezda telenovel v rodni Mehiki, nato pa se je odpravil v Združene države Amerike, da bi tam uresničil svoje »ameriške sanje«.



V svetu zabavništva je počel že vse mogoče: bil je maneken v oglasih modnega oblikovalca Calvina Kleina, igral je ljubezensko simpatijo Jennifer Lopez v njenem glasbenem videu, romantična komedija Chasing Papi iz leta 2003, v kateri je zaigral ob bok Sofii Vergara in Jaci Velasquez, ga je predstavila kot vzhajajočo glasbeno zvezdo. Toda pri 28 letih se je Verástegui umaknil od vse slave in bogastva, ki ga je pridobil v času, ko je igral vlogo hollywoodskega simbola spolnosti.

Do njegove odločitve, da zapusti Hollywood, je prišlo po pogovorih z angleško mentorico, ki jo je najel, da bi se lahko potegoval za še več vlog. Mentorica ga je začela nežno spodbujati, naj še enkrat razmisli o izbiri svoje poklicne poti.

»Na zelo nevsiljiv način mi je postavljala kopico vprašanj, ki so bila zame pravi izziv. 'Ali si del težave ali rešitve?' 'Prihajaš iz Latinske Amerike. Večina ljudi si Latinoameričane predstavlja takšne, kakršne vidijo v filmih in na televiziji, kaj boš storil, da bi to spremenil?' 'Ali svoje darove uporabljaš sebično ali z njimi ustvarjaš tudi kaj za skupnost?' 'Kaj si želiš početi v življenju?' 'Kaj je smisel tvojega življenja?' Predstavljajte si šest mesecev takšnih vprašanj. Preprosti pogovori v dnevni sobi, po uri učenja angleščine.«

Ti pogovori so v Verásteguiu zanetili željo, da bi v svojem življenju dosegel stalnost. Vzgojen je bil v katoliški veri in spoznal je, da bo moral svoje življenje povsem obrniti na glavo, če se želi znova posvetiti veri in preoblikovati način, kako dojema svojo »obrt«. »Avdicijo za vsako vlogo, na katero so me poklicali, sem moral zavrniti, ker ni bila v skladu z mojim verskim prepričanjem.« Toda njegova vloga v Hollywoodu še zdaleč ni bila končana.

Dvanajst let kasneje se je Verástegui znova znašel v soju žarometov. Igralec, ki je postal producent, svojo znova najdeno vero preliva v filme, ki jih ustvarja njegovo podjetje, Metanoia Films. Ime je dobilo po grški besedi, ki pomeni »kesanje«, Verástegui pa se z njim želi pokoriti za nagnjenje Hollywooda, da raje ustvarja filme, ki zgolj zabavajo, ne pa tudi navdihujejo.

»Drugačne vrste igralec sem«, je povedal v pogovoru za spletni portal Guideposts.org. »Sem pripovedovalec zgodb. Da pa bi lahko povedal dobro zgodbo, za katero menim, da bi ljudem koristila, sem jo moral tudi sam producirati, saj sem se že naveličal čakanja na takšno pripoved. Nikoli mi ni prišla v roke. Bog me je navdihnil, da sem ustanovil produkcijsko podjetje, da lahko pripovedujem zgodbe, za katere verjamem, da lahko naš svet spremenijo na bolje.«

V svojem prvem neodvisnem filmu z naslovom Bella se je lotil kočljive teme splava in zanj na filmskem festivalu v Torontu prejel nagrado po izbiri občinstva. Njegov drugi film, drama z naslovom Little Boy, je igralčevo ljubezensko pismo deželi, ki mu je pomagala pri uresničitvi njegovih sanj.

»Moj cilj je bil narediti film, ki bi zajel srce in dušo te dežele«, je pojasnil Verástegui. »Ko prideš v to deželo, iščeš zaposlitev, v naslednjem trenutku pa se ti stvari začnejo dogajati, čudovito je. Semkaj sem prišel, ne da bi govoril njihov jezik, ničesar drugega nisem imel kakor malhe, polne svojih sanj.«

Verásteguiev prvi korak je bil napisati odličen scenarij. Svojega prijatelja, soproducenta in pisatelja Alejandra Monteverdeja je zadolžil, naj napiše zgodbo, v čast deželi, ki jo zdaj imenuje svoj dom. Monteverde je navdih skupaj s pisateljem Pepejem Portillom našel v samoti, čeprav je bila naloga precej zahtevna. Oba sta zaprosila za mesec dni delovnega dopusta, da sta se lahko umaknila od zunanjega sveta. Po dvajsetih dneh nista imela še ničesar pokazati Verásteguiu, zato so se odločili, da bodo malce kršili pravila osame in v taboru, kjer sta bila pisatelja nastanjena, uporabili črno-beli televizor, ki je tam ždel že več desetletij.

Edini program, ki je bil na voljo, je ponujal dokumentarce o drugi svetovni vojni in ko sta moža zaslišala ime »Deček« (Little Boy) ter kaj ime predstavlja – koda za atomsko bombo, odvrženo na Hirošimo leta 1945, sta spoznala, da sta prišla do začetka svoje zgodbe, četudi še tesno v povojih.



»Začela sta pisati pravljico o zelo zahtevni tematiki, navdihoval pa ju je film Roberta Benignija Življenje je lepo«, je pojasnil Verástegui. »Mislila sta si: 'Narediva poizkus, toda z drugačnega zornega kota, tako da zgodba ne bo govorila o očetu, temveč o sinu, ki ostane doma, ko mora vojak oditi na fronto.'« Rezultat njunega dela je čudovit vpogled v življenje malega ameriškega mesteca, v prijateljstvo, vero, ljubezen, družino in zaupanje, ne le v Boga, ampak tudi v samega sebe. Domišljijski film prikazuje sedemletnega dečka po imenu Pepper, ki verjame, tako kot njegov najljubši čarovnik Ben Eagle, da lahko očeta iz prvih bojnih vrst varno pripelje domov s pomočjo čarovnije.

Film so snemali v malem mehiškem mestu, med glavnimi igralci pa so dvakratna dobitnika oskarja Tom Wilkinson in Emily Watson, komedijant Kevin James, David Henrie in novinec Jakob Salvati, ki je dobil naslovno vlogo »dečka«, potem ko je na avdicije zgolj spremljal svojega starejšega brata.

Igralci veterani, ki bi prepotovali pol sveta za snemanje neodvisnega nizkoproračunskega filma z režiserjem, ki pripravlja šele svoj drugi film, so prava redkost, toda Little Boy ni navdihnil le občinstva, pač pa tudi celotno igralsko zasedbo. David Henrie, ki nikakor ni našel prave poti v življenju, potem ko se je končala njegova pot Disneyeve filmske zvezde, se je odločil za korenito spremembo v življenju, se posvetil veri in svoji družini obljubil, da bo sodeloval le v filmskih projektih, na katere bodo lahko ponosni.

Njegova odločitev je zrcalo Verásteguieve, na katero je ponosen tudi sam. »David je v resničnem življenju iskal nekaj večjega od samega sebe«, je pojasnil Verástegui. »To je nekaj zelo redkega. Fantov, kakršen je on, ne srečaš prav pogosto. V tej starosti si želijo osvojiti svet. Videti človeka, kot je David, zavračati dobičkonosne projekte, ker se je po snemanju filma Little Boy povsem spremenil njegov vrednostni sistem, zame kot producenta in prijatelja pomeni spodbudo, da še naprej počnem to, s čimer se sedaj ukvarjam, kajti prepričan sem, da se to na nek način ljudi dotakne in v njih spodbudi spremembo.«

Eduarda Verásteguia pri snemanju filmov zdaj navdihuje dejstvo, da za seboj zapušča dediščino, katere zgodbe ljudem prinašajo elegantno preprosto sporočilo. »Resnica je, da se rodimo in umremo, pomembno pa je to, kaj vmes storimo s svojim življenjem. Zelo si želim, da bi s svojim življenjem naredil pravo stvar.«

Premiera filma Little Boy je 24. aprila 2015.

Vir: www.guideposts.org
Foto: splet

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh