Ehrlichovo priznanje, slikar Marjan Grum, Šentjošt, spominska slovesnost
Ehrlichovo priznanje, slikar Marjan Grum, Šentjošt, spominska slovesnost
Ehrlichovo priznanje so podelili Marjanu Grumu, kiparju, ki živi v Argentini. Podelil ga je direktor Družine Tone Rode, v imenu nagrajenca ga je prevzela Miriam Oblak iz Argentine. FOTO: Ivo Žajdela
Odbor za podelitev Ehrlichovih priznanj podeljuje priznanja zaslužnim Slovencem ter ustanovam in društvom, ki s svojim delom, pogumom, vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo ohranjajo spomin na bogato slovensko zgodovino in »so nam v spodbudo, da to dediščino prenašamo naslednjim rodovom«.
Ehrlichovo priznanje so Marjanu Grumu je podelil direktor Družine Tone Rode, v imenu nagrajenca ga je prevzela Miriam Oblak iz Argentine, ena najaktivnejših članic v slovenski skupnosti, hčerka podjetnika Toneta Oblaka.
27. junija 2025 so v cerkvi sv. Jošta odprli fotografsko razstavo in predstavili monografije s kratkim filmom svetovno znanega umetnika slovenskega rodu iz Argentine Marjana Gruma.
V cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu je na ogled razstava del Marjana Gruma. FOTO: Ivo Žajdela
Očeta Jožefa so komunisti strahovito mučili in nato obesili
Kot je zapisal Lenart Rihar je Marjan Grum svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu, v znameniti umetniški četrti La Boca. Rodil se je leta 1939 v Podkraju v bližini Iga. Ob koncu druge svetovne vojne se je moral zaradi komunističnega nasilja skupaj z družino in tisoči drugimi Slovenci umakniti čez Ljubelj v Vetrinj. Britanci so domobrance z zvijačno lažjo vrnili nazaj v Jugoslavijo, kjer so jih komunisti umorili. Med njimi je bil tudi Marjanov oče Jožef, ki so ga strahovito mučili, preden so ga obesili.
V cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu je na ogled razstava del Marjana Gruma. FOTO: Ivo Žajdela
Mladost na tujem je bila težka in povezana s skrbjo za preživetje
Mama Slavka je po bivanju v begunskih taboriščih leta 1949 sama s štirimi otroki z ladjo odšla v Argentino, kjer je otroke vzgajala v težkih razmerah revščine in izseljenstva. Marjanova mladost na tujem je bila težka in povezana predvsem s skrbjo za preživetje. Že kot mladostnik je moral poprijeti za različna dela, najbolj pa ga je zaznamovalo delo v trgovini z industrijskimi in umetniškimi barvami. V prodajalno je dvakrat na teden prihajal mehiški profesor, ki je v zadnjih prostorih poučeval slikanje, in Marjan se je hitro navdušil. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika, in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Umetniško se je izpopolnjeval pri različnih mojstrih, največ s področja kiparstva in slikarstva.
FOTO: Ivo Žajdela
Izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov
Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja kot kritično komentirajo temne pojave v človeški družbi, predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so ga naredili tudi širše prepoznavnega. Njegovi najbolj prepoznavni kiparski motivi vključujejo figuralne kompozicije glasbenikov, plesalcev tanga in gavčev, kjer se kaže njegov smisel za izraznost silhuet in mojstrstvo za miniaturne, a hkrati monumentalne in igrive prizore. V duhu 20. stoletja v svoja dela vključuje različna orodja in mehanizme iz vsakdanjega življenja in jim vlije novo pomensko in likovno funkcijo. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi izvirnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik.
FOTO: Ivo Žajdela
Komentira in reflektira tudi človekovo zgodbo pod brutalnim komunizmom
Marjana Gruma je izjemno globoko zaznamovala očetova zgodba, za katero je izvedel šele ob edinem obisku Slovenije leta 1994. Njegova dela, ki se dotikajo slovenske polpretekle zgodovine – tragične zaradi komunističnega nasilja in njegovih posledic, so tako še posebej močna in ekspresivna. Z mešanjem slikarskih in kiparskih prijemov ter uporabo različnih elementov upodablja strahote tistega časa in pričuje o resnici. Skozi upodobitve človeškega prizadevanja, skupinskega delovanja ali trpnega upiranja posameznikov komentira in reflektira človekovo zgodbo pod brutalnim komunizmom.
FOTO: Ivo Žajdela
Grum z ženo živi in deluje v kompleksu Museo Conventillo Marjan Grum
Grum skupaj s svojo ženo Noemí Beatriz Corvalán živi in deluje v kompleksu Museo Conventillo Marjan Grum (Kulturni center muzej Conventillo Marjan Grum) v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu. Ti prostori so obenem bivališče, delavnica, atelje, galerija ter prostor srečevanja ob različnih plesnih in kulturnih dogodkih. V ateljeju ustvarja tudi njegova žena, slikarka, katere umetniško delo Marjan Grum zelo ceni. Zakonca Grum sta se v tamkajšnjih kulturnih krogih uveljavila ne samo kot likovna ustvarjalca, ampak tudi kot organizatorja kulturnega dogajanja.
FOTO: Ivo Žajdela
Muzej velja za eno izmed točk v Buenos Airesu, vrednih ogleda
Mestne oblasti so prepoznale veliko pomembno vlogo centra, zato so ga leta 2003 razglasile za prostor kulturnega in turističnega pomena, stavbo pa za kulturni spomenik ter jo uvrstile med spomeniško zavarovane. Muzej velja za eno izmed točk v Buenos Airesu, vrednih ogleda. Tako ga obiskujejo ljubitelji likovne umetnosti iz sveta. Kot mednarodno priznan umetnik je bil predstavljen z razstavami na več celinah. Njegova dela so še posebej cenjena v Nemčiji, Španiji, Franciji, Avstriji, Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Združenih državah Amerike in na Japonskem.
Vincenc Gotthardt, Rdeča pika za spregledano svetovno umetnost, Marjan Grum, Nedelja, 29. 6. 2025
FOTO: Ivo Žajdela
