Einspielerjeva nagrada Wolfgangu Muchitschu
Einspielerjeva nagrada Wolfgangu Muchitschu
Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudaril, da je Einspielerjeva nagrada, ki jo organizaciji podeljujeta od leta 1988 dalje zaslužnim osebnostim kot izraz zahvale in spoštovanja do nagrajenih oseb. »Na ta način jim pokažemo, da njihovo delo in njihova prizadevanja v dobro naše narodne skupnosti cenimo in se jim za to zahvaljujemo. Slovenska narodna skupnost na Koroškem potrebuje močne zagovornike in dobre prijatelje, ki so pripravljeni, da se ob danem času zavzamejo za narodno skupnost ter za slovenski jezik na Koroškem.«
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je poudaril, da je nagrajenec Wolfgang Muchitsch s svojo vizijo novega vsebinska oblikovanja Koroškega muzeja ustvaril eno najlepših in največjih izložbenih oken dežele Koroške, ki predstavlja njeno resnično sliko, v kateri je postala vidna tudi slovenska narodna skupnost.
V slavilnem govoru je deželni konservator Gorazd Živkovič omenil tudi, da je ded v Gradcu rojenega Wolfganga Muchitscha bil doma v Mariboru. Poudaril je: »Prireditve, kot je današnja, so izjemnega pomena. Z njimi se zahvalimo ljudem, ki s svojim delom izkazujejo spoštovanje do nas, koroških Slovenk in Slovencev. Zanje nismo le privesek, manjšina ali narod, ki izumira, temveč enakovredna skupnost in pomembna sila za razvoj dežele. Merilo ni številčnost, temveč kakovost – na gledališkem, filmskem, pevskem ali literarnem področju, v umetnosti ali znanosti, v socialnem delu ali športu. Če vsega tega ne bi ponujali, bi bil njihov odnos do nas prej milost ali pomilovanje kot spoštovanje. Wolfgang Muchitsch je eden tistih, ki nam to spoštovanje izkazujejo. Danes je slovenščina v Koroškem muzeju prisotna ne le z napisi, temveč tudi s slovenskimi vodstvi – tudi po njegovi zaslugi.«
Živkovič je povedal tudi: »Wolfgang Muchitsch je prejel Einspielerjevo nagrado za svoje dosledno in načelno ravnanje. Pod njegovim vodstvom je Koroški muzej postavil vidno in samoumevno znamenje priznanja in vključevanja slovenske narodnostne skuposti z odmevno razstavo »Hinschaun! Poglejmo«. Slovenski jezik ni le dobil prostora, temveč je bil priznan kot živ in nepogrešljiv del kulturne identitete Koroške. Tako ta nagrada pomeni več kot le poseben dosežek: je priznanje za držo, za dejansko izraženo spoštovanje in za pogum, da se kulturna raznolikost ne le prizna, temveč tudi aktivno izpostavi. S svojo držo in delovanjem je Wolfgang Muchitsch pustil trajne sledi in postavil zgled, ki sega daleč preko meja Koroškega muzeja.« Sledovi, ki jih je zarisal Muchitsch bodo ostali. Naslednji bo s stalno razstavo v paviljonu, ki ga je načrtoval koroški Slovenec Nanti Četov, na Ljubelju Sever, nekdanji izpostavi Koncentracijskega taborišča Mauthausen na avstrijski strani Ljubelja.
V zahvalnem govoru je Wolfgang Muchitsch poudaril, da je »Koroški muzej kraj spomina vseh ljudeh, ki živijo na Koroškem, ne glede na to, ali pripadajo večini ali manjšini«. Muchitsch je nagrado, ki jo narodna skupnost poklanja osebi iz večinskega naroda, zelo rad sprejel, »vendar ne zase, temveč za ves tim deželnega muzeja«. Rekel je tudi, da želi biti Koroški muzej tudi v prihodnje kritična vest dežele Koroške. Za prihodnje pa mu je pomembno, da Koroški muzej zelo natančno pogleda na slovensko narodno skupnost in jo prosi za sodelovanje. Zbrati želi reprezentativno zbirko o razvoju in zgodovini narodne skupnosti. To pa želi storiti skupaj z njo, čeprav ve, da je potrebnega še precej dela na področju pridobivanja zaupanja. Zato bo Einspielerjev v bron vliti obraz, ki ga je prejel za nagrado muzeju, predal kot pomemben objekt te načrtovane zbirke. »Ta objekt predstavlja pomemben mejnik v zgodovini muzeja«.
Glasbeno je podelitev nagrade popestril Moški pevski zbor Andrej Permož iz Št. Janža v Rožu.



