Države na meji s Sirijo so preplavljene z milijoni beguncev, ki bežijo pred državljansko vojno, kar pa predstavlja prav posebno nevarnost za majhne otroke, v najnovejšem poročilu ugotavljajo ameriški škofje.

Več kot polovica izmed skoraj štirih milijonov sirskih beguncev je otrok, ki so zbežali pred državljansko vojno in nasiljem »Islamske države«, je zapisano v poročilu z naslovom »Zatočišče in upanje v času Islamske države«. »Število otrok brez spremstva odrasle osebe in drugih ranljivih otrok iz Sirije in drugih držav skokovito narašča, kljub temu pa obstaja zelo malo obrambnih mehanizmov, ki bi pripomogli k hitrejšemu prepoznavanju teh otrok in njihovi rešitvi«, ugotavlja Nathalie Lummert, vodja službe za preseljence in begunce pri Ameriški škofovski konferenci.

»To, čemur smo priča zdaj, je eksodus naslednje generacije Sircev, z izredno majhnim upanjem v prihodnost.«

Omenjeno poročilo temelji na obisku delegacije ameriških škofov v lanskem septembru in oktobru v Turčiji, Grčiji in Bolgariji, državah, ki jih je vse prizadela kriza sirskih beguncev. Škofje so se srečali z begunci, s predstavniki oblasti, socialnimi delavci, ter z »žrtvami trgovine z ljudmi, mučenja, travm, spolno pogojenega nasilja in verskega preganjanja«.

Krizo je še zaostrilo nasilno divjanje pripadnikov »Islamske države«, ki je zdaj »doseglo vrhunec«, pojasnjuje Anastasia Brown iz omenjene službe. Pisci poročila vztrajajo, da bi morala mednarodna skupnost nujno posredovati. V Turčiji namreč, ki je izmed vseh držav, omenjenih v poročilu, najbolj prizadeta, »se nekateri najranljivejši mladoletniki brez spremstva odraslih izgubijo v mreži sistema«.

Ženske in otroci begunci se soočajo s posebnimi izzivi, od groženj s trgovino z ljudmi do otroškega dela, pa tudi z dolgoročnim pomanjkanjem izobraževanja. Število begunskih otrok brez spremstva je »verjetno še dosti višje« kakor ga omenja poročilo, predvsem zaradi stiske, ki jo begunska kriza povzroča sosednjim državam, kar posledično pomeni zmanjšano sposobnost prepoznavanja in skrbi za te otroke. Otroci brez spremstva, ki jih odkrijejo in jim nudijo zatočišče, so »večinoma prepuščeni samim sebi, zaradi pomanjkanja nadzora pa nazadnje nanje vsi pozabijo.

Ena izmed zgodb, predstavljenih v poročilu, govori o 14-letni deklici, ki je na grško mejo prispela s starejšim moškim, za katerega je trdila, da je njen brat. V pogovorih s predstavniki nevladnih organizacij se je zlomila in priznala, kako jo je mati prodala kot sužnjo, da je lahko plačala zahtevano vsoto tihotapcem, ki so družino spravili iz Sirije.

Prepuščeni samim sebi so otroci še bolj dovzetni za nasilje iz sovraštva do tujcev in veliko možnosti obstaja, da jih prevzamejo trgovci s človeškim blagom ter jih pošljejo v Evropo. Posebej groteskne so okoliščine za mlade begunce v Turčiji. Nek afganistanski deček je povedal, kako so njegovega prijatelja prodali kot sužnja za spolne usluge, mnoga mlada dekleta pa prodajo v spolno suženjstvo ali v prisilne zakonske zveze.

»Moški ženske zlorabijo in jih po kratkem času zavržejo, ponižane in osramočene«, navaja poročilo. Turške javne hiše so »zacvetele zgolj na račun sirskih begunk«. Še huje je, da države gostiteljice nimajo pripravljenih programov za vključevanje množic otrok brez spremstva v tamkajšnje družbe, kar otrokom pušča izredno malo upanja v prihodnost. Veliko težavo predstavlja tudi pomanjkanje izobraževanja, bodisi zaradi pravnih ovir ali pa zato, ker morajo otroci delati, da na ta način podpirajo svoje družine.

Po mnenju ameriških škofov bi morala mednarodna skupnost poskrbeti za pomoč množicam beguncev na omenjenih območjih, predsednika Obamo in druge svetovne voditelje pa prosijo, naj si prizadevajo za rešitev, po kateri bi se lahko begunci vrnili na svoje domove.

Vir: CNA

Foto: CNA