»Mešana hrvaška katoliška in srbska pravoslavna izvedenska komisija za skupno preučevanje življenja kardinala Alojzija Stepinca«, ustanovljena na pobudo papeža Frančiška, je včeraj v Rimu zaključila z delom. Njeni člani so se na zadnjem od šestih srečanj zbrali v Vatikanu, v Rimu pa je bila julija lani tudi ustanovna seja komisije. Srečanje je v imenu Svetega sedeža vodil predsednik Papeškega odbora za zgodovinske vede, p. Bernard Ardura.



Hrvaško in Bosansko škofovsko konferenco so zastopali zagrebški kardinal Josip Bozanić, mostarski škof Ratko Perić, škof Antun Škvorčević iz Požege ter zgodovinarja Jure Kristo in Mario Jareb s Hrvaškega inštituta za zgodovino iz Zagreba. Predstavniki srbske pravoslavne Cerkve so bili zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije, črnogorski in obalni metropolit Amfilohije, škof iz Bačke, Irinej, slavonski škof Jovan in srbski veleposlanik pri Unescu, prof. Darko Tanasković.

Včeraj objavljena izjava komisije potrjuje še vedno obstoječa nasprotja glede zgodovinske vloge zagrebškega nadškofa kardinala Stepinca (1898-1960). Kot je zapisano, je komisija »osvetlila življenje in poslanstvo tega pomembnega katoliškega pastirja, ki je deloval v posebej težkem zgodovinskem obdobju«. Razlage različnih dogodkov, govorov in zapiskov pokojnega kardinala se med obema stranema precej razlikujejo.

Stepinčeva komisija je bila ustanovljena na pobudo papeža Frančiška, ki je pred dvema letoma sprejel prošnjo srbskega patriarha Irineja po njeni ustanovitvi. Srbska pravoslavna Cerkev je imela namreč veliko pomislekov glede morebitne kanonizacije hrvaškega kardinala, saj drugače ocenjuje njegovo vlogo v obdobju vladavine NDH. Srbi so ustanovitev komisije pozdravili kot »modro odločitev«, saj sporna zgodovinska vprašanja glede kardinalove vloge lahko reši le dialog.

Člani komisije so hvaležni za prisrčno vzdušje, v katerem so lahko s popolno svobodo izražanja izpolnili zaupano jim nalogo, torej skupno preučevanje življenja kardinala Stepinca. Od začetka delovanja komisije so se njeni člani zavedali, da je postopek kanonizacije kardinala Stepinca v izključni pristojnosti papeža. Priznavajo tudi, da ima vsaka Cerkev lastna merila za postopek kanonizacije.

Komisija je v pogovorih prišla do nekaterih novih spoznanj glede obdobja od prve svetovne vojne do leta 1960, ko je kardinal Stepinac umrl. Preučevanje njegovega življenja je obenem pokazalo, da sta skozi zgodovino obe Cerkvi močno trpeli kruta preganjanja, imata pa tudi svoje mučence in pričevalce vere. Zato so se odločili, da bodo v prihodnosti sodelovali pri oblikovanju skupnega spomina nanje.

Dvodnevno zasedanje komisije se je zaključilo s srečanjem članov z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom. Kardinala Stepinca je leta 1998 kot mučenca za blaženega razglasil papež Janez Pavel II.

Vir: Kathpress / Radio Ognjišče / www.ika.hr
Foto: splet

Preberite tudi:

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/kardinal-stepinac-in-srbi:-jeseni-veliki-simpozij
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/simpozij-o-kardinalu-stepincu