Zapri
Iskanje

Elda Piščanec – slikarka, ki jo je povojni režim potisnil v osamo

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 24. 06. 2022 / 15:05
Oznake: Kultura, Slovenija
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.06.2022 / 15:36
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Elda Piščanec – slikarka, ki jo je povojni režim potisnil v osamo

Elda Piščanec – slikarka, ki jo je povojni režim potisnil v osamo
Na razstavi v Narodni galeriji je na ogled 39 umetniških del slikarke Elde Piščanec. FOTO: Ksenja Hočevar
V Narodni galeriji je na ogled razstava del slikarke Elde Piščanec (1897–1967). Večji del njenega opusa je sakralni, ta je na razstavi predstavljen z grafikami in multimedijsko projekcijo iz cerkva.

Na razstavi v osrednjem razstavnem prostoru Narodne galerije je na ogled devetintrideset del Elde Piščanec – od oljnih slik, akvarelov, risb do grafik, ki predstavljajo celovit pregled njene ustvarjalnosti. Z multimedijskimi vsebinami prikazujejo še njena sakralna dela monumentalne umetnosti, kot je poslikava notranjščine cerkve sv. Lovrenca v Stranicah pri Slovenskih konjicah in oltarna oljna slika Kristus Kralj iz cerkve v Hrastniku.

Krajinski motivi so bili stalnica slikarstva Elde Piščanec, narava je bila vir njenega ustvarjalnega navdiha. FOTO: Ksenja Hočevar

Študij cerkvenega slikarstva v Parizu in Firencah

Elda Piščanec je s svojim delom obogatila zakladnico umetnic, kot so Ivana Kobilca, Helena Vurnik, Metka Krašovec, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu. Rodila se je novembra 1897 v Trstu, zaradi očetove službe pa se je že kot deklica preselila v Ljubljano. Vedoželjnost jo je spremljala na celotni življenjski poti: obvladala je več jezikov, se učila solopetja in igranja klavirja, že v otroštvu pa je rada risala.

Slikarstva se je začela učiti pri Rihardu Jakopiču v Ljubljani, kasneje v Zagrebu pri Ivanu Tabakoviću, nato pa se je odločila za študij slikarstva in grafike v Firencah, kjer sta bila njena mentorja znana slikarja Felice Carena in Celestino Celestini. Še pred koncem študija je odpotovala v Pariz, kjer je študirala cerkveno slikarstvo v zasebnih šolah. Leta 1929 se je vrnila v Firence, kjer je končala študij in postala akademska slikarka.

Posebno poglavje slikarkinega motivnega nabora predstavljajo tihožitja, cvetlična in predmetna. FOTO: Ksenja Hočevar

Jaslične figure in križevi poti

»Obdobje pred in med drugo svetovno vojno je bilo za Eldo polno ustvarjalnega vrenja,« piše v spremnem katalogu ob razstavi umetnostna zgodovinarka Verena Koršič. Poleg poučevanja v več slovenskih krajih (v Ljubljani, Kranju, Murski Soboti, Trbovljah …) je tudi veliko pisala o umetnosti za različne revije, ilustrirala zgodbe, opremljala besedila z lesorezi in se vpisala v na novoustanovljeno Akademijo za glasbo, kjer je bil njen profesor duhovnik Stanko Premrl.

»Želela se je specializirati v izdelovanju jasličnih figur in križevih potov. Izoblikovala je jaslice za cerkev v Štepanji vasi in križev pot za cerkev v Šmartnem ob Savi,« piše Koršičeva. V tridesetih letih je »za preživetje« veliko restavrirala za križevniški red umetnine v cerkvi v Križankah. Na posestvu Vinegrad pri Dornavi, ki ga je kupil oče, je leta 1934 poslikala kapelo s prizorom Oznanjenja.

Pri slikanju portretov, ki se jim je posvečala skozi vso svojo ustvarjalno pot, sta ji bila pomembna obraz in pogled. Naslikala je sorodnike, prijatelje in tudi naključne osebe. FOTO: Ksenja Hočevar

Zaradi cerkvenega slikarstva po vojni ostala v senci umetnostnega dogajanja 

»Tematika, ki ji je ostala zvesta skozi vsa ustvarjalna leta, obsega predvsem krajine, portrete, tihožitja in nabožne motive, pri katerih prevladujejo v različnih tehnikah izvedeni križevi poti, evangeljski prizori, podobe svetnikov ter običaji in obredja cerkvenega leta,« piše Koršičeva.

Nekaj let pred drugo svetovno vojno je prejela nekaj večjih cerkvenih naročil, od oltarnih slik do stenskih poslikav, a teh se je ohranilo le malo. Leta 1934 je naslikala križev pot za cerkev na Humu pri Ormožu, uničen je bil leta 1945. Leta 1937 je naslikala sliko Kristus Kralj za cerkev v Hrastniku.

»Rudarsko okolje je zahtevalo primerno vsebino. Skoraj prosojna podoba Kristusa v belem oblačilu lebdi nad tovarniškimi zgradbami,« razloži Koršičeva. Med vojno, leta 1943, je v mavcu ustvarila križev pot za cerkev v Šmartnem ob Savi. »Križev pot je poglobil umetničino razmišljanje o smislu trpljenja in o vprašanju posmrtnega življenja. Umetnina je preplet romanske togosti in gotske ekspresivnosti,« piše Koršičeva – križev pot je na razstavi predstavljen z multimedijo.

Elda Piščanec je naslikala tudi več avtoportretov, iz katerih se razbere njeno hrepenenje po duhovnem svetu. FOTO: Ksenja Hočevar

Le malo ohranjenih fresk in sakralnih oljnih del

Leta 1940 je prejela naročilo za poslikavo cerkve sv. Lovrenca v Stranicah pri Slovenskih konjicah, to bi bila njena največja poslikava, a je zaradi vojne ostala nedokončana; po restavriranju cerkve pa je skoraj neprepoznavna. Po vojni jo je doletela podobna usoda kot njena sodobnika Toneta Kralja in Staneta Kregarja, ki so zaradi posvečanja sakralni tematiki ostali so v senci »uradnega umetnostnega dogajanja«, piše Koršičeva. Leta 1947 je začela poslikavo v cerkvi sv. križa nad Dravogradom, izdelala je fresko za oltarjem, poslikava je bila odstranjena ob restavriranju leta 1983. Leta 1948 je slikala v cerkvi sv. Roka na Selah pri Slovenj Gradcu, njeno zadnje večje cerkveno delo pa je nastalo leta 1952 za cerkev Borovnici v Bosni, kjer je bil župnik brat slikarke Bare Remec, jezuit Bogumil Remec – Eldi je naročil kopijo slavne Rafaelove slike Kristusovega spremenjenja na Gori Tabor. Slika je bila uničena ob požigu cerkve med vojno leta 1993.

Sakralni opus je predstavljen s serijo ilustracij in grafik. FOTO: Ksenja Hočevar

Ni se uklonila socialističnemu realizmu

»Po obetavnih začetkih je nadaljevanje slikarske poti Elde Piščanec presekala druga svetovna vojna, v času po njej pa se ni želela prilagoditi niti v idejno-nazorskem smislu niti se slogovno ukloniti socialističnemu realizmu,« piše v spremnem katalogu k razstavi direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Preživljala se je s profesuro in občasnim restavriranjem slik za cerkve, razstavljala je bolj redko. Njeno tragično usodo so poleg nenaklonjenega okolja zaznamovale tudi osebne tragedije.

Elda Piščanec, Dvanajstletni Jezus v templju (zgoraj), Zadnja večerja (spodaj), lesorez, 1942. FOTO: Ksenja Hočevar

»Elda Piščanec se je modernističnim težnjam še najbolj približala v nabožnih delih, ki so tudi odsev njenega pogleda na svet med zapletenimi labirinti globokih razmišljanj,« piše dr. Verena Koršič: »S svojim delom je obogatila zakladnico umetnic nežnega spola, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu.« Razstava Elde Piščanec je tako v zadnjih štirih letih četrta – po Ivani Kobilci, Heleni Vurnik in Metki Kraševec - pregledna razstava velikih slovenskih slikark.

Večji del opusa Elde Piščanec je sakralni, na razstavi je predstavljen z multimedijsko predstavitvijo fresk in oltarnih slik iz cerkva. FOTO: Ksenja Hočevar

Razstava v Narodni galeriji bo na ogled do 18. septembra.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh