Avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger, ki je širši javnosti najbolj znan zaradi svoje metafore o mački v škatli, je del leta 1915 kot topniški častnik preživel v Šempetru pri Gorici in tam pisal dnevnik.

Tudi kritične misli o vojni in miru

Dnevnik topniškega oficirja Erwina Schrödingerja (1887–1961) je nastal poleti 1915 med služenjem vojske v Šempetru pri Gorici. V njem se razkrivajo avtorjeva razmišljanja, kritične misli o vojni in miru, razvidno je tudi zanimanje za eksperimentalno psihologijo, v njem se pa že čutijo prvi zametki njegovega poznejšega delovanja na področju valovne teorije, ki se je dobro desetletje pozneje preoblikovala v valovno podobo sveta. Erwin Schrödinger je tako postal ob Sigmundu Freudu najpomembnejši avstrijski znanstvenik 20. stoletja.

Dnevnik postaja sto let po nastanku del avstrijske, evropske in končno tudi slovenske kulturne dediščine. Poleg prepisa originalnega teksta, vzporednega slovenskega prevoda in objave rokopisa, je dnevnik obogaten še z urednikovimi pojasnili in dodatki kratkih odlomkov iz slovenskih besedil ter slikovnim gradivom.

Odkrivanje novih dejstev o vojni na soški fronti

»Objava dnevnika iz časa prve svetovne vojne je velikega pomena za zgodovino prve svetovne vojne na Slovenskem in odkrivanje novih dejstev o vojni na soški fronti. Dnevnik je izjemnega pomena, ker je napisan s strani intelektualca, razmišljujočega človeka, častnika, ki je do vojne razvil oseben odnos ter se z njo ukvarjal tudi na svojevrsten znanstveni način /.../

Dragoceni so tudi dodatki ter seveda pojasnila, ki jih je v dnevnik vstavil urednik, oziroma objava vseh dodatnih besedil, ki predstavljajo celoto dnevnika, kot jo je sestavil avtor. Za slovensko javnost je koristno, da je dnevnik preveden v slovenščino, a obenem ponuja tudi izvirnik /.../

Jezik prevoda ni le odličen jezikovni izdelek, temveč odlično ustvarja duh časa, prostora ter miselni milje avtorja,« je v recenziji zapisala dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

Schrödingerjeva enačba in Nobelova nagrada

Schrödingerjeva enačba opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov. Zaradi osrednje vloge, ki jo ima v kvantni mehaniki, jo primerjajo z drugim Newtonovim zakonom v klasični mehaniki. Erwin Schrödinger jo je prvič izpeljal leta 1925 in objavil leta 1926. Enačba je osnova njegovega raziskovalnega dela, za katerega je leta 1933 dobil Nobelovo nagrado za fiziko.

V zgodovino znanosti, pa tudi popularno kulturo se je najgloblje zapisala tako imenovana Schrödingerjeva mačka. Ki je v resnici paradoksalni miselni poskus, s katerim se je fizik vključil v debato o kvantni mehaniki, ko so se z raziskovanjem subatomskega sveta človeku odpirali popolnoma novi pogledi na materialno stvarnost.

Zgodba o mački, ki je hkrati živa in mrtva, je še del poljudnoznanstvenih in znanstvenih debat. Hkrati pa močan element popularne kulture. Schrödingerjeva enačba opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov. Zaradi osrednje vloge, ki jo ima v kvantni mehaniki, jo primerjajo z drugim Newtonovim zakonom v klasični mehaniki.


Vojni dnevnik, Schrodinger, vzorčne strani.pdf