V duhovnem središču sv. Jožefa v Celju, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani od 18. do 20. oktobra organizira že tradicionalno mednarodno znanstveno konferenco, tokrat na temo Etične implikacije enega Boga.

Predsednik programskega odbora konference, dekan prof. dr. Robert Petkovšek (predsednik organizacijskega odbora je izr. prof. dr. Bojan Žalec, znanstveni svetnik), je za Družino povedal, kar je bil deloma tudi njegov uvod v konferenco: »Celjske konference prirejamo že od leta 2005. Največkrat se vračamo k etično vpetim vprašanjem religije, teologije, Boga, poprave krivic itd. in kako bi to skozi pedagoške procese uporabili v okolju in družbi. Skupina je zelo interdisciplinarna, od psihologov, filozofov, teologov do pastoralnih delavcev, katehetov, pedagogov (takšen, ki močno povezuje etiko in šolstvo, je tokratni glavni predavatelj iz Belgije). Prihaja tudi vse več tujcev. Tako ustvarjamo družabnost in prijateljstvo. Veseli smo, da smo vedno isti, imamo ista vprašanja in jih v prijateljskem duhu razvijamo naprej.



Letošnja nosilna tema Etične implikacije enega Boga ni oddaljena od našega časa. Zelo je povezana z Evropo, z njeno religioznostjo, Abrahamskimi religijami, tremi monoteizmi, to je judovstvom, krščanstvom in islamom, in sicer koliko so pomembne za vitalnost samega evropskega duha. Tu pa je še problem, da imamo v Sloveniji skupino ljudi, ki očitajo monoteizmu, da je vir nasilja. Celo avtorja (obravnaval ga bom v petek, 19. oktobra: Etične implikacije enega Boga po Janu Assmanu) Assmana prikazujejo, da to trdi, kar pa ni res. Pri Slovenski matici je izšla Assmanova knjiga Totalna religija. V uvodu Iztok Simoniti Assmana totalno ponareja, kar je škandal, ko trdi, da je monoteizem izvor nasilja. To je popolna nevednost ali sprenevedanje, škodoželjnost.



Ko se tako srečamo, ni samo razkazovanje »možganskih mišic«, ampak da bi se vprašali, kaj bomo iz teh spoznanj vnesli v svoja okolja vsebinskega, jih obogatili za lepše življenje in povezanost. Uveljavlja se pojem »trajnostni razvoj«. Tukaj je zelo pomembno vprašanje duhovnosti. Kaj lahko doprinese, da bi bila tudi naša prihodnost bolj stabilna in bi že vnaprej vedeli, da imamo zagotovilo, ne nejasne, tvegane prihodnosti, ampak že sedaj delamo, da bi bila človeško bogata.«

Nacizem kot napad na monoteizem: etika po holokavstu

Na konferenci predavajo ugledni poznavalci (štiriindvajset) tematike iz različnih evropskih držav: Belgije, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Ukrajine, Slovaške, ZDA in Slovenije.



Glavno predavanje (v angleščini) bo imel profesor Didier Pollefeyt v soboto, 20. oktobra, od 9.15 do 10.15 v Jožefovi dvorani. Naslov je: Nacizem kot napad na monoteizem: etika po holokavstu. Sledila bo polurna razprava.



V četrtek pa so že predavali: iz Poljske Marcin Godawa o Duhovnih posledicah krščanskega monoteizma in Szamoscki Gregorz o Monoteističnem univerzalizmu v Salomonovi molitvi (1 Kr 8,41-43), iz Slovenije pa Simon Malmenvall o Zgodovini odrešenja v Fides et Ratio: med teološkimi (ekumenskimi) in zgodovinskimi razmisleki, Vojko Strahovnik o Monoteizmu, spoznavni nepravičnosti in kreposti spoznavne ponižnosti, Mateja Pevec Rozman o Bogu, vrlinah in vprašanju dobrega življenja ter Tadej Strehovec o Omejitvah govora o etičnih implikacijah monoteizma.

Prof. dr. Tadej Strehovec je svoje predavanje povzel z naslednjimi besedami:

»Bilo je namenjeno predvsem temu, da sem spregovoril o svobodi izražanja in o konceptu tehnologije spodbujanja sovražnega govora. V tem okviru sem predstavil zgodovinsko ozadje pojma sovražnega govora, ki sega pravzaprav v čas po drugi svetovni vojni. To je bil čas izkušnje nacizma, ki je temeljil na omejevanju svobode izražanja, in čas, ko je bila Sovjetska zveza s svojimi satelitskimi državami pač dejavnik pri uvajanju globalne zakonodaje na ravni Združenih narodov. Pokazal sem, da je okoli leta 1967 prvič prišlo do tega, da se je vpisala terminologija sovražni govor v mednarodne pravne zavezujoče tekste. Na osnovi tega so kasneje številne države, v Evropi skoraj vse, vključile preganjanje sovražnega govora.



Kar pa je glavna stvar, sovražni govor po sebi (per se) ni prepovedan, ampak tiste oblike sovražnega govora, ki povzročijo nevarnost za javni red in mir. Ne glede na to, sem v zadnjem delu predavanja izpostavil idejo svobode izražanja v okviru etičnih posledic, ki izhajajo iz verskega prepričanja. Tukaj gre predvsem za etična stališča. Ko gre za zakonsko zvezo, svetost človeškega življenja, tudi za migrante, tujce. V zadnjem času pa se v Evropi pojavlja tako imenovana tehnologija obtožb spodbujanja sovražnega govora z namenom, da se zatira svoboda govora in verska svoboda kristjanov oz. pripadnikov verskih skupnosti. V tem pogledu je to zaskrbljujoč pojav. Potrebno je vztrajati na tem, da se v sodobni družbi poudari pravica vsakega človeka, tudi verujočega, da uživa pravico do svobode izražanja, prav tako do veroizpovedi oz. svobode vesti.«