Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je poudaril, da sta varnost in svoboda krhki dobrini, ki ju je treba negovati, predsednik države Borut Pahor pa je izpostavil pomen enotne EU, ki je povezana navznoter in dejavna navzven. Zbrane pa je nagovoril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Enotno delovanje Unije

Kot je dejal predsednik DZ Igor Zorčič, mora Evropska unija izkoristiti svojo moč gospodarske velesile in največje donatorke razvojne pomoči. Uspešno bo le skupno delovanje, saj nobena članica ne more sama reševati globalnih problemov in pri tem dodal, da ima EU zmogljivosti in odgovornost, da ohranja Evropo kot trdnjavo demokracije in miru. Predsednik DS Alojz Kovšca pa je poudaril, da je skupno odzivanje na krize, od naravnih nesreč do afganistanske krize izraz solidarnosti med članicami.

»EU ne bo priznala talibanske vlade«

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je povedal, da EU ne bo priznala nove talibanske vlade, ker ni dovolj vključujoča, a se bo treba s talibani vseeno pogovarjati in usklajevati, zlasti glede zagotavljanja humanitarne pomoči. Afganistanu se namreč obeta »humanitarna kriza biblijskih razsežnosti«, je opozoril.

»Svetovne geopolitične in varnostne razmere so zapletene«

Predsednik države Borut Pahor je v svojem nagovoru dejal, da ima Evropska unija pred sabo veliko izzivov. Med njimi je na prvem mestu zanesljivo pandemija, ki je v zadnjem letu in pol zaznamovala celotno unijo in svet. Tu so podnebne spremembe, ki imajo številne posledice v našem okolju in nas vedno bolj ogrožajo. Tako pandemija kot podnebne spremembe kažejo na našo nepripravljenost na soočanje z njima. Zadnje tedne pa je zelo zaznamoval svet in Evropsko unijo tudi umik iz Afganistana in njegove posledice.«

Vsem trem je skupen en odgovor – krepitev odpornosti in strateške avtonomije Evropske unije. Evropska unija mora zagotoviti večjo sposobnost za pravočasno in učinkovito odzivanje. Sposobna mora biti delovati in ukrepati tudi tedaj, ko naši zavezniki tega interesa nimajo. (Borut Pahor, predsednik države)

Konferenca poteka v obliki štirih panelov

Prva razprava v okviru konference se osredotoča na prednostne naloge skupne zunanje in varnostne politike ter skupne obrambne politike. Na drugem razpravljajo o vlogi zunanje politike EU v multipolarnem svetu. Tretji panel se posveča krepitvi regionalnega partnerstva z državami Zahodnega Balkana prek skupne varnostne in obrambne politike, četrti panel v ospredje postavlja razvoj zmogljivosti civilne zaščite EU in vključevanje vojske.