Zapri
Iskanje

EU z embargom na rusko nafto. Kako bo to vplivalo na Slovenijo?

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 31. 05. 2022 / 08:52
Oznake: Ukrepi, Vojna, Ukrajina
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 31.05.2022 / 13:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

EU z embargom na rusko nafto. Kako bo to vplivalo na Slovenijo?

EU z embargom na rusko nafto. Kako bo to vplivalo na Slovenijo?
97. dan vojne v Ukrajini. EU bo prekinila uvoz ruske nafte. FOTO: Pexles
Voditelji držav članic Evropske unije so včeraj na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU. Do konca leta se bodo države članice odpovedale 90 odstotkom ruske nafte. Premier Janez Janša zagotavlja, da embargo ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji.

Z embargom EU Rusiji zapira ogromen finančni vir za vojaški sekrotja, s čimer želijo države članice narediti maksimalni pritisk na Kremelj, da konča vojno v Ukrajini, je po srečanju sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Michel je sprva sporočil, da se EU odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije - toliko je uvozijo po morju. Tretjino je pride po naftovodu. 

Kje bo EU dobila nafto?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je nato pojasnila, da dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenega kar okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije. Poleg nafte po morju, se Nemčija in Poljska odpovedujeta še nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba. Iz Rusije se bo tako v Evropo iztekala le še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. 

Rusko nafto EU namerava nadomestiti s povečanjem zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije, poroča STA.

Pravno podlago za to politično odločitev bodo stalni predstavniki članic pri EU pripravili jutri. 

Janša ne pričakuje podražitev

»Kar se tiče oskrbe z nafto, komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov. Tako da če to drži, ne bi smelo biti nobenih zapletov, niti kakšnih bistvenih vplivov na cene energentov,« je glede dogovora o embargu na rusko nafto dejal premier Janša.

Nafta je sicer po premierjevih besedah lažji del problema, kar se tiče sankcij na področju energetike. »Ker najtrši oreh šele prihaja, to je plin. Srečno tistim, ki bodo našli rešitev za kvadraturo kroga,« je dejal.

Še pomembnejša tema od tega, koliko ruske nafte bo kupila Evropa, so po njegovem mnenju cene energije. Če so namreč cene zelo visoke, lahko Rusija proda tudi pol manj nafte, pa bo še vedno imela več denarja za financiranje vojne v Ukrajini. Hkrati pa s tem, ko z vojno destabilizira tudi svetovne trge, sama povzroča višje cene nafte, energentov, hrane, je pojasnil premier.

Izrazil je upanje, da bodo danes na zasedanju v Bruslju našli kakšne bolj konkretne rešitve za to, kako vplivati na cene energentov.

Šesti sveženj sankcij

Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam. Razširili pa bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije.

Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.

Na vrhu so danes začeli tudi razpravo o načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je ta mesec predstavila komisija. Ta po besedah predsednice komisije predstavlja podlago, da bi se čez čas povsem odpovedali ruskim fosilnim gorivom.

Napovedi uresničil tudi Gazprom

Ruski Gazprom je medtem uresničil včerajšnje napovedi in ustavil dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, ki je v delni državni lasti. Prekinitev dobave, do katere je prišlo, ker v nizozemski družbi zavračajo plačevanje ruskega plina v rubljih, so potrdili v ruskem energetskem velikanu. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je konec marca naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v ruski valuti, ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je tako minuli mesec že ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ta mesec pa še Finski, ker plina niso želele plačati v rubljih, poroča STA. Gazprom je glede nizozemskega podjetja zapisal, da do 30. maja ni prejel njihovega plačila za aprilske dobave, čeprav je GasTerro obvestil, da mora od 1. aprila naprej plačila opravljati v rubljih.

V Ukrajini spopadi za Severodoneck

Iz Ukrajine danes poročajo, da ruska vojska nadaljuje napade v Donbasu na vzhodu Ukrajine. Bitka za nadzor nad mestom Severodoneck na vzhodu Ukrajine je prešla v odločilno fazo, je po poročanju tujih agencij sporočil generalštab ukrajinske vojske. Del Severodonecka naj bi bil po navedbah ukrajinskega guvernerja Luganska Sergija Gajdaja že pod ruskim nadzorom, poroča britanski BBC.

Severodoneck je najvzhodnejše mesto v Ukrajini, ki je še vedno v ukrajinskih rokah. Če bi ga Rusija zavzela, bi de facto prevzela nadzor nad Luganskom, eno od dveh vzhodnih regij, ki sestavljata želeni Donbas. Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske ruske sile izvajajo ofenzivo na območju mest Severodoneck in Toškivka. O ruskih kopenskih napadih poročajo tudi z območja Bahmuta na zahodu, kjer so ruske sile napadle vasi Zolote, Komišuvaha, Berestove, Pokrovske in Dolomitne.

Ukrajinski generalštab je poročal, da je bilo ponoči na drugih delih fronte precej mirneje, občasni spopadi pa so potekali na območju okoli Slovjanska, ključnega preostalega središča Kijevu zvestih enot v regiji Donbas.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh