Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Eurobarometer: kaj si Evropejci od EU želijo v letu 2025?

Za vas piše:
M.M.Š.
Objava: 25. 03. 2025 / 10:12
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 25.03.2025 / 12:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Eurobarometer: kaj si Evropejci od EU želijo v letu 2025?
Raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer 2025 je bila opravljena med 9. januarjem in 4. februarjem v vseh 27 državah članicah EU. FOTO: Gabor Kovacs/arhiv Družine

Eurobarometer: kaj si Evropejci od EU želijo v letu 2025?

Evropski parlament je danes objavil izsledke javnomnenjske raziskave Eurobarometer, v kateri so državljani Evropske unije izrazili svoje mnenje glede tematik, kot so vloga EU v svetu, prednosti in pomanjkljivosti življenja v EU, življenjski standard ter soočanje z globalnimi izzivi.

Kot kažejo odgovori evropskih državljanov, si jih večina želi, da bi jih Evropska unija v luči svetovnih kriz zaščitila, pri soočanju z izzivi pa si želijo enotnega delovanja. V Sloveniji so sodelujoči v anketi v primerjavi z evropskim povprečjem obrambi in varnosti pripisali bistveno manjši pomen.

Po mnenju skoraj 90 odstotokov državljanov 27 članic Evropske unije, tudi v Sloveniji, bi morale države članice EU pri soočanju s svetovnimi izzivi delovati enotno. Slovenci, ki so sodelovali v anketi, so bili s svojimi odgovori blizu evropskega povprečja pri vprašanju, ali bi morala EU zaščititi državljane pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. Obrambno krepitev vloge EU je podprlo 70 odstotkov vprašanih v Sloveniji in 66 odstotkov vseh drugih evropskih državljanov.

79 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da je članstvo v EU njihovi državi prineslo koristi.

Slovenci manj izpostavljajo obrambo in varnost

Na katere tri vidike bi se morala EU pri tem najbolj osrediniti, Evropejci večinoma izpostavljajo obrambo in varnost (36 odstotkov), konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (32 odstotkov) ter energetsko neodvisnost (27 odstotkov). V Sloveniji pa sodelujoči v anketi na prvo mesto postavljajo konkurenčnost (35 odstotkov), sledita prehranska varnost in kmetijstvo (33 odstotkov) ter energetska neodvisnost (30 odstotkov). Občutno manj pomena pripisujejo obrambi in varnosti: kot najpomembnejši vidik je to pri nas izpostavilo le 23 odstotkov vprašanih.

Na vprašanje, ali je članstvo v EU njihovi državi prineslo koristi, v Sloveniji 79 odstotkov vprašanih odgovarja pritrdilno, evropsko povprečje pri tem znaša 74 odstotkov. Po navedbah STA je to najvišji rezultat, ki je bil kdaj koli zabeležen v raziskavi Eurobarometer v zvezi s tem vprašanjem, ki je bilo prvič zastavljeno leta 1983.

V Sloveniji sodelujoči v anketi pri tem pogosteje od evropskega povprečja izpostavljajo pomen članstva v EU na področju gospodarske rasti, priložnosti za delo in izboljšanja življenjskega standarda. Manj pomena pa v primerjavi z drugimi članicami pripisujejo vplivu na dogajanje po svetu in boju proti terorizmu.

Med prednostnimi vprašanji državljanov EU jih večina izpostavlja inflacijo, rast cen in življenjske stroške.

V Sloveniji želja po večji podpori javnemu zdravstvu

Manj kot polovica vprašanih v EU, 44 odstotkov, je mnenja, da bo Evropska unija v svetovnem merilu v naslednjih nekaj letih prevzela pomembnejšo vlogo. Državljani Slovenije so glede tega vprašanja še manj optimistični: le 31 odstotkov jih meni, da se bo vloga EU v svetu okrepila, 29 odstotkov pa, da se bo vpliv unije zmanjšal. 37 odstotkov Slovencev je mnenja, da bo vloga EU ostala približno enaka.

Med prednostnimi vprašanji državljanov EU jih večina izpostavlja inflacijo, rast cen in življenjske stroške, boj proti revščini in družbeni izključenosti ter evropsko obrambo in varnost. V anketi sodelujoči državljani EU v Sloveniji na drugo mesto postavljajo večjo podporo javnemu zdravstvu.

Raziskava Eurobarometer 2025 je bila v zimskem terminu z osebnimi razgovori opravljena med 9. januarjem in 4. februarjem v vseh 27 državah članicah EU. Na Češkem, Danskem, Finskem, Malti, Nizozemskem in Švedskem so dodatno uporabili tudi video razgovore. Skupno je bilo opravljenih 26.354, v Sloveniji pa 1.005 razgovorov.

Nalaganje
Nazaj na vrh