4. nedelja med letom

Prvo berilo: Bog postavi Jeremija za preroka, Jer 1,4–5.17–19; Ps 71;
drugo berilo: Vera, upanje, ljubezen; ljubezen je največja, 1 Kor 12,31–13,13

Jezus ni prerok samo za Jude

Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti,
ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹
Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi
v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.«
Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli.
Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4,21–30)