Papež Benedikt XVI. je ob prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi evharistijo označil kot protistrup proti vedno hitreje naraščajoči individualistični kulturi predvsem v zahodnem svetu. Evharistija v vernikih seje 'logiko občestva, služenja in medsebojne delitve dobrin', kar pomeni 'logiko evangelija', je dejal sveti oče v včerajšnjem nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu. V Italiji praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi slovesneje obhajajo na nedeljo, saj je četrtek, dejanski liturgični praznik, običajen delovni dan. Edina izjema je papeževa slovesna telovska procesija, ki se po rimskih ulicah vije že v četrtek zvečer.

Kljub lastnim omejitvam in človeškim napakam je Cerkev v svetu zgrajena na moči skupnosti. Po papeževih besedah je evharistija pri tem 'utripajoče srce', ki telesu Cerkve podarja življenje. Brez evharistije, meni Benedikt XVI., Cerkev sploh ne bi obstajala. Evharistija namreč spreminja človeško skupnost v skrivnost občestva, ki je sposobno prinašati Boga svetu in svet Bogu.

Papež je še posebej poudaril pomen nedeljske svete maše. V času pregonov in totalitarnih režimov je bila skupna evharistična daritev za vernike še posebej pomembna. Lažna svoboda pa v sebi skriva številne nevarnosti, saj je občestvo s Kristusovim telesom zdravilo za razum in voljo, da lahko znova najdemo okus resnice in skupnega dobrega.

Italijanski katoličani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi obhajajo s slovesnimi bogoslužji in procesijami.

Ob koncu svojega nagovora je papež Benedikt XVI. spomnil še na nove blažene, ki so bili minulo soboto razglašeni v Hamburgu, na Johannesa Prasseka, Eduarda Müllerja in Hermanna Langeja, vsi trije so bili žrtve nacizma, ter na blažene, ki so bili včeraj razglašeni v Milanu: župnika Serafina Morazzoneja, patra misijonarja Clementeja Vismaro ter sestro Enrichetto Alfieri. Obenem se je papež zahvalil vsem, ki so ga na včerajšnjo nedeljo karitativne ljubezni do papeža podprli z molitvijo in darovi.