Papež Benedikt XVI. je evropske narode pozval k ohranjanju njihove 'enkratne in neprecenljive krščanske dediščine'. Celina bi se morala še naprej hraniti 'iz skupnih krščanskih korenin', je sveti oče poudaril v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Kot zgled za svoje besede je ob tem spomnil na redovno ustanoviteljico in mistikinjo Brigito Švedsko (1303-73),ki jo je nekdanji papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za 'sozavetnico Evrope'.

Po papeževih besedah je bila Brigita Švedska izredna osebnost v evropski zgodovini. V sklopu svojih nagovorov o vplivnih ženskih predstavnicah katoliške Cerkve v srednjem veku je sveti oče Brigito Švedsko označil kot 'pomembno spodbujevalko združenega zahodnega krščanstva in močan vzor ženske svetosti', ki lahko Cerkev in svet veliko nauči tudi danes.

Brigita se je rodila leta 1303 v Finstadu na Švedskem. Z možem Ademarjem Ulfom Gudmarssonom je bila poročena osemindvajset let. Rodilo se jima je osem otrok, med katerimi je hči Katarina tudi čaščena kot svetnica, kar kaže na Brigitino dobro vzgojo. Njena družina je bila cerkev v malem. Skupaj z možem sta sprejela vodilo frančiškanskih tretjerednikov. Brigita je veliko pomagala revnim in ustanovila tudi bolnišnico. Zakonca sta se skupaj z ostalimi družinskimi člani leta 1341 odpravila na dolgo romanje v Santiago de Compostelo, kmalu po vrnitvi pa je Ulf zbolel in umrl.

Po smrti svojega moža se je Brigita umaknila v španski cistercijanski samostan Alvastra. Tam se je prepustila svojim verskim in preroškim darovom in je sprejemala sporočila od Boga, je pojasnil sveti oče. Ta so njeni spovedniki zbrali v zbirki osmih knjig z naslovom Razodetja.

Brigita je sveto leto 1350 preživela v Rimu, kjer je dosegla cerkveno priznanje reda Najsvetejšega Odrešenika, ki ga je sama ustanovila. V Rimu se je v spremstvu svoje hčere Katarine posvetila življenju molitve in apostolata. Obiskala je vrsto italijanskih svetišč, leta 1371 pa se je podala tudi v Sveto deželo. Prizadevala si je za vrnitev papežev iz izgnanstva v Avignonu nazaj v Rim. Njihovega povratka leta 1376 sama žal ni več doživela.

Umrla je leta 1373 in bila najprej pokopana v rimski cerkvi sv. Lovrenca, pozneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli na Švedsko, v samostan v Vadsteni, kjer je sedež reda, ki ga je Brigita ustanovila. Leta 1391 jo je papež Bonifacij IX. razglasil za svetnico.

Njen red 'brigitink' danes šteje okoli šeststo članic v dvainpetdesetih redovnih hišah.