Evropa mora po besedah papeža Frančiška znova odkriti krščanske korenine svoje istovetnosti, »svojo dobro dušo«. Vera je za staro celino ne le temeljna dediščina dvatisočletne preteklosti, pač pa ponuja osnovo za prihodnji družbeni in kulturni razvoj, je sveti oče dejal v svojem današnjem nagovoru pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu. Krščanski prispevek ne pomeni nikakršne grožnje za sekularne države, pač pa obogatitev in okrepitev družbene solidarnosti, je prepričan Frančišek.

»Evropa, ki ni več odprta za presežnost življenja, tvega, da bo počasi izgubila svojo lastno dušo in tistega humanističnega duha, ki še naprej ljubi in zagovarja«, je dejal papež in poudaril, kako si Cerkev želi dejavne izmenjave z evropskimi ustanovami, ob tem pa želi pomagati, da bi znova zapolnili trenutni »vakuum idealov«. Papež je ob tem konkretno omenil prizadevanje za človekove pravice, krepitev demokracije ter prizadevanje za družino, delo, okolje in priseljence.

Evropa danes pogosto daje vtis, kako je stara, utrujena in brez kakršne koli samozavesti v luči grozeče izgube svojega pomena v svetu, je nadaljeval Frančišek. Istočasno pa je vse manjše zaupanje državljanov v upravno moč Evropske zveze. Zato želi celini prenesti sporočilo upanja in spodbude, je dejal sveti oče. V trenutni krizi tiči priložnost za močnejše sodelovanje med državami. Evropa bi se morala vrniti »k trdnemu prepričanju evropskih očetov, utemeljiteljev Evropske zveze, ki so si želeli prihodnosti, temelječe na sposobnostih medsebojnega sodelovanja, preseganju razlik ter spodbujanju miru in sožitja med vsemi narodi celine«.

Frančišek je posebej izpostavil evropska prizadevanja za pravice in dostojanstvo posameznika. Ena izmed korenin teh idealov je prav krščanstvo. Toda človekovo dostojanstvo ostaja ogroženo, »kajti še vedno je vse preveč položajev, v katerih ljudi obravnavajo kot predmete, programirajo njihove vloge, podobo in koristnost, ki pa jih je kasneje mogoče zavreči, zaradi oslabelosti, bolezni ali starosti«. Kot je dejal sveti oče, je »človek v nevarnosti, da bo ponižan na vlogo zgolj kolesca v mehanizmu, ki se ga obravnava po meri uporabnosti potrošniških dobrin – tako da ga lahko, kot žal prepogosto opazujemo, brez pretiranih pomislekov izločimo, ko njegovo življenje nič več ne služi našemu namenu«. To se dogaja v primeru obolelih v zadnjem stadiju bolezni, zapuščenih starostnikov brez nege, ali pa otrok, ki jih umorijo še pred rojstvom.

Papež je opozoril tudi na zgrešeno razumevanje človekovih pravic, ki vse bolj spodbuja vedno več pravic za posameznika, »ne da bi pri tem upoštevali, kako je vsak človek del družbenega konteksta, v katerem so njegove pravice povezane s pravicami sočloveka in z blaginjo celotne družbe«. Ta izločevalni individualizem, v katerem ljudje poveličujejo posameznika, nazadnje vodi v osamljenost. »Po mojem mnenju je osamljenost dandanes ena izmed najbolj razširjenih bolezni v Evropi«, je zagotovil Frančišek.Poleg tega je sveti oče v nagovoru spodbudil skupno strategijo držav članic Evropske zveze za premagovanje begunske problematike na južnih mejah celine. »Ne smemo dopustiti, da bi Sredozemsko morje postalo eno veliko pokopališče«, je dejal. Frančišek je evropske poslance še pozval k posebnemu prizadevanju za družino, ki je po njegovih besedah »temeljna celica« družbe in njen najdragocenejši sestavni del.

Vir: Kathpress
Foto: RV / Reuters