Povod za pogovor, ki ga je vodil urednik, publicist in sociolog Ali Žerdin, je bilo letošnje Odprto pismo Evropi francoskega pesnika Olivierja Barbaranta. V njem avtor staro celino nagovarja z besedami: »Ne objemam vas, staro kljuse. Svoje pozdrave hranim za vašo preobrazbo, vašo revolucijo.« 

FOTO: FB Evropski parlament Slovenija

»Kaj je sporočilo pisma v treh stavkih?«

»V treh stavkih?« je nekoliko presenečeno odvrnil Barbarant, ko ga je Žerdin prosil, naj na kratko povzame sporočilo svojega pisma. Pesnik je nato pojasnil, da gre za vprašanje, ki si ga zastavlja tudi sam – kakšna je Evropa kot celota in kako jo dojemamo skozi zgodovino in mitologijo. Svoje pismo je označil za »žalosten, nekoliko razočaran izraz ljubezni do Evrope«, nato pa se z nasmehom pošalil: »Mislim, da sem zaključil v treh stavkih.«

Voditelj mu je zastavil še eno vprašanje: »Če pogledamo celine, ugotovimo, da je Evropa s povprečno starostjo prebivalcev 43 let daleč najstarejša, medtem ko je v Afriki povprečna starost manj kot 20 let. Je starost Evrope vir modrosti ali je povezana z demenco?«

Barbarant je poudaril, da je lahko Evropa tudi zelo mlada in živahna. Ta ima za seboj stoletja izkušenj, vendar še ni povsem izkoristila svojega potenciala. »Mislim, da je Evropa v krizi adolescence, vendar je to zelo nevarno, kadar so prebivalci Evrope stari,« je slikovito ocenil.

Evropa lahko do leta 2050 izgubi 50 milijonov prebivalcev

Francoska veleposlanica Fabienne Runyo je poudarila, da je dolga evropska zgodovina lahko velika prednost, medtem ko je politični projekt Evropske unije v primerjavi z njo še zelo mlad. 

Francoska veleposlanica Fabienne Runyo med govorom. FOTO: FB Evropski parlament Slovenija

Ob tem je izpostavila tudi demografske izzive. »Evropsko prebivalstvo se stara in nekatere napovedi kažejo, da bo Evropa do leta 2050 mogoče izgubila do 50 milijonov prebivalcev.« Staranje prebivalstva in vprašanje prihodnosti mladih zato nista zgolj družbeni, ampak tudi politični vprašanji. »Res je, mlade je treba poslušati, vendar je treba prevzeti tudi odgovornost, ki jo mi nosimo,« je opomnila.

Mladi s protesti dvignili glas 

O protestih, ki so v zadnjih tednih potekali na ulicah Francije, je voditelj naslovil vprašanje na francosko veleposlanico Fabienne Runyo. »Evropske ulice so v zadnjih tednih polne mladih, ki so ogorčeni, ker menijo, da je Evropa nanje pozabila. V rokah imajo dobre dokaze. Ti dokazi so povezani z stanjem izobraževanja v Evropi. Ali jim lahko zagotovimo, da imajo prihodnost in da obstaja perspektiva, zlasti na področju kakovostnega izobraževanja?«

Runyo je ob tem spomnila na dosežke evropskega povezovanja, zlasti na program Erasmus, v katerega je bilo po njenih besedah vključenih že 14 milijonov mladih. Izmenjave po njenem mnenju omogočajo boljše medsebojno razumevanje in mladim pomagajo spoznavati različne evropske kulture, vendar se o temu ne govori dovolj. »Zelo lahko je kritizirati, dosti težje pa je prepoznati vrednost in biti optimističen,« je opozorila. 

Brutalnost na protestih, ki smo mu bili priča na ulicah, je bila resnično strašna. Takšne brutalnosti ne pomnim. Kljub temu pa moramo paziti na to, na kar nas opozarjajo mladi. (Olivier Barbarant)

Kot je še poudarila veleposlanica, se Evropa trenutno sooča s tremi velikimi šoki: »Varnostnim in geopolitčnim, ekonomskim in kulturnim. Naše temeljne vrednote so postavljene pod vprašaj. Na novo moramo razmisliti o organizaciji evropskega projekta in tu bodo mladi igrali ključno vlogo, predvsem pri vprašanjih podnebnih in socialnih sprememb, kjer jih moramo nujno vključiti v pogovore. Poudarjati moramo skupno zgodovino in identiteto. Še obstajajo vrednote razsvetljenstva in pomembno je, da jih ne pozabimo, da jih živimo, da smo jim zvesti in da jih prenašamo naprej.«

Ljudmila Novak je ocenila, da so možnosti za izobraževanje v Evropi v primerjavi z mnogimi drugimi deli sveta še vedno zelo dobre. Spomnila je, da so bile možnosti študija v tujini v času njenega izobraževanja precej bolj omejene, danes pa jih evropski programi bistveno širijo. »Ko sem študirala, ni bilo študentskih bonov. Izobraževanje v tujini nam je bilo praktično nedosegljivo, razen če si imel zelo bogate starše, ki so te nekam poslali študirat,« se je spominjala.

»Razmere v Evropi se slabšajo podobno kot drugod po svetu, zato morajo države več sredstev namenjati tako za obrambne kot socialne potrebe in druga področja. Posledično se pojavlja občutek, da za izobraževanje ni dovolj denarja,« je pojasnila svoj pogled glede protestov. 

Od leve proti desni: Ali Žerdin (voditelj pogovora), Olivier Barbarant, Fabienne Runyo, Ivo Vajgl in Ljudmila Novak. FOTO: FB Evropski parlament Slovenija

Opozorila je tudi, da mladi ob zmanjševanju življenjskega standarda in številnih krizah upravičeno izražajo zaskrbljenost. Vendar je po njenem mnenju pomembno razlikovati med mirnimi protesti in vandalizmom. Ob tem je opozorila na zunanje vplive, ki lahko izkoriščajo nezadovoljstvo in slabijo evropsko demokracijo. »Kdo je Evropa? To smo mi,« je poudarila Novakova. Po njenem mnenju samo kritiziranje in negodovanje ne zadostujeta, saj mora vsak posameznik prispevati k skupnosti, v kateri živi.

Barbarant ob tem poudari: »Če pogledam francoske razmere, je francoski šolski sistem manj enakopraven (od slovenskega), manj vključujoč in manj pravičen do vseh. Francija je bila od nekdaj republika in država progresivnih pogovorov. Kljub temu pa se moramo vprašati, kam gremo. Nekateri razlogi za proteste niso le legitimni, ampak jih je prepoznala tudi francoska oblast. Menim, da mladi s tem sporočajo tudi nekaj o prihodnosti Evrope. Veliko vprašanje pa ni le vprašanje preoblikovanja Evrope. V Franciji smo namreč leta 2015 imeli referendum na to temo, ko ljudje volijo, glasujejo, nato pa ugotovijo, da iz tega pravzaprav ni bilo nič. Kako lahko temu potem še rečemo demokracija?«

Če pogledamo v ogledalo, ugotovimo, da nas je morala o demokraciji pravzaprav poučiti Amerika in nam vliti prepričanje, da je vsaka alternativa slabša od demokracije. (Ivo Vajgl)

Nasilje med protesti v Franciji je označil za izjemno brutalno in poudaril, da takšne brutalnosti ne pomni. Kljub temu je pozval, naj Evropa ne spregleda sporočil mladih in njihovih skrbi, ki jih je treba vzeti resno.

Vajgl: Če Evrope sami ne cenimo, kako jo bodo cenili drugi?

O položaju Evrope v svetu in njenem odnosu do velikih svetovnih sil je spregovoril Ivo Vajgl. »Če pogledamo v ogledalo, ugotovimo, da nas je morala o demokraciji pravzaprav poučiti Amerika in nam vliti prepričanje, da je vsaka alternativa slabša od demokracije,« je dejal. Ocenil je, da je bila Evropa predolgo preveč odvisna od Združenih držav Amerike in da ji je primanjkovalo zdrave samozavesti. Po njegovem mnenju je ena največjih evropskih slabosti tudi premalo zavedanja lastne kulturne, umetniške, znanstvene in socialne dediščine.

Nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Ivo Vajgl. FOTO: FB Evropski parlament Slovenija

»Med drugim se je tudi premalo opirala na svojo kulturo, umetnost, znanost ter socialni čut in profil. To je Evropa, ki jo veliki svetovni hegemoni nikoli niso znali ceniti. Če jo mi sami ne cenimo, kako jo bodo cenili drugi?« se je vprašal in opozoril na pritiske velikih svetovnih sil, ki jim po njegovem mnenju ne ustreza samostojna in vplivna Evropa. 

Ob tem je izpostavil pomen mladih, ki po njegovem mnenju znova dokazujejo, da jim demokracija in svoboda nista samoumevni. Kot spodbudne je omenil proteste mladih v Srbiji in dogajanje v ZDA, kjer je po njegovih besedah znova začutil navdušenje mladih nad demokratičnimi vrednotami. »Oni imajo pravico zahtevati svobodo, zahtevati demokracijo, oni so si jo priborili.«

Ko sem na eni okrogli mizi z mladimi govorila o tem, da je treba razmišljati tudi, kako bomo izboljšali demografsko sliko, mi je ena mladenka dejala, da otrok pa že ne bo imela samo zato, da bo nek narod obstal. (Ljudmila Novak)

Je Evropa migrantka?

»Evropa je feničanska princesa, ki je izvirala z območja današnjega Libanona, iz krajev, ki so danes pod udarom. Je Evropa migrantka?« je bilo vprašanje voditelja. Barbarant je v odgovoru izpostavil, da je Evropa kljub različnim kulturnim in zgodovinskim izhodiščem lahko prostor, ki povezuje različne narode in identitete. Pri tem se je znova oprl na mitološko zgodbo o Evropi, ki jo je ugrabil Zevs v podobi bika. »Evropa je ženska, ugrabil jo je res bik, ampak ona vodi, ona usmerja tega bika,« je dejal. Izrazil je željo, da bi tudi danes znala ohraniti to sposobnost in samostojno odločati o svoji prihodnosti.

»Ko sem bila evropska poslanka, sem vedno občudovala, kako kulturno bogata in raznolika je Evropa in kako nas nihče ne ogroža. Lahko govorimo, uporabljamo svoj jezik, kar v zgodovini nismo vedno mogli na uradnih položajih,« je izpostavila Novakova, ki se je dotaknila tudi demografske prihodnosti celine. Opozorila je, da blaginja ne pomeni nujno večje rodnosti, saj imajo ljudje v bogatejših državah pogosto manj otrok kot v revnejših. Spomnila je na pogovor z mladenko na eni od okroglih miz o demografiji, ki je dejala, da otrok ne namerava imeti zgolj zato, da bi nek narod obstal. Novakova je ob tem poudarila: »Potem se bo spremenila trenutna podoba Evrope in se že spreminja. Nimam nič proti drugim narodom, saj nas bogatijo, jih potrebujemo, ampak se moramo zavedati, da bo sčasoma tudi Evropa zaradi tega postala drugačna.« 

Runyo je opozorila, da je vojna v Ukrajini tudi vprašanje evropske varnosti. Evropska unija po njenih besedah Ukrajino trdno podpira. Spregovorila je tudi o širitvi povezave in poudarila, da bi morali opustiti delitev na stare in nove države članice. »Mislim, da moramo biti zelo previdni in ne smemo ustvarjati teh razlik med zahodno in vzhodno Evropo. S tem samo podaljšujemo to umetno delitev, ki nam jo je vsilila Rusija. Poudarjati moramo skupno zgodovino, zgodovino vojn ter tudi uspehov.« Ob prihodnji širitvi je izpostavila tudi pomen enakopravne obravnave držav kandidatk, med katerimi je navedla Zahodni Balkan, Moldavijo in Ukrajino. »Evropska unija bo obstala samo, če bo združena v različnosti,« je poudarila.

Vajgl pa je opozoril, da pri razpravah o širitvi Evropske unije ne bi smeli pozabiti na Severno Makedonijo. Kot nekdanji poročevalec Evropskega parlamenta za to državo, je izrazil razočaranje, da je ta še vedno v čakalnici za članstvo. Omenil je nasprotovanje Grčije in Bolgarije ter poudaril, da bi morala biti Evropska unija pravična do vseh držav, ki si prizadevajo za članstvo.