To je dan po ponedeljkovi razpravi o peticiji zgodovinarja dr. Mitje Ferenca in evropske poslanke iz Slovenije Romane Tomc (SDS/EPP) o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnega nasilja in drugih totalitarnih režimov v Sloveniji sporočil predsednik Odbora za peticije, Poljak Bogdan Rzonca.

Peticija ostala odprta

Tomčeva je že med razpravo Odboru v sprejem predlagala tri zaključke: da peticija ostane odprta (to se bo zgodilo in o njej bodo še razpravljali), da Odbor v Slovenijo napoti posebno misijo, ki se bo seznanila s stanjem, pa tudi, da Evropski parlament sprejme resolucijo z jasnim pozivom slovenski vladi, naj obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico do groba in spomina vsem žrtvam.

Romana Tomc: Uspeh in priznanje

In tudi zadnji zaključek oziroma odločitev, da se v Evropskem parlamentu pripravi resolucija, je večina političnih skupin (na sestanku koordinatorjev) podprla, ob čemer je Romana Tomc na družbenem omrežju zadovoljno zapisala: »Velik uspeh in priznanje mojim prizadevanjem za ohranitev spomina na žrtve komunizma v Sloveniji.«

Kako naprej?

In kaj sledi? Po pripravi predloga resolucije bo najprej o njem razpravljal in odločal matični Odbor za peticije, v primeru potrditve na njem pa še Evropski parlament na plenarnem zasedanju. Peticijo, na kateri je slonela ponedeljkova razprava, je sicer podpisalo kar 1955 podpornikov in je bila tako najodmevnejša peticija leta 2023 v Evropskem parlamentu.

Nemčevi očitki

V ponedeljkovi razpravi se je oglasil še en evropski poslanec iz Slovenije. Matjaž Nemec (SD/S&D) je peticiji dr. Mitje Ferenca in Romane Tomc očital politični interes, ki po njegovem »ni niti malo dostojanstven, temveč slepo sledi notranjepolitičnim interesom največje slovenske opozicijske stranke SDS«.