Spomnimo: Odbor za peticije Evropskega parlamenta je peticijo obravnaval že pred skoraj letom dni, 14. februarja 2024, razprave, ki je bila deležna precejšnjega odmeva in tudi podpore, so se poleg Romane Tomc in dr. Mitje Ferenca iz Slovenije udeležili tudi zgodovinar, novinar in avtor Slovenskega razkola dr. Jože Možina, profesor, publicist in akademik dr. Boštjan M. Turk in poslanka opozicijske SDS v Državnem zboru Alenka Jeraj.

Ukinitev dneva spomina

Namen takratne razprave je bil – po besedah Tomčeve – opozoriti na sramotno odločitev vlade dr. Roberta Goloba, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunističnega režima: »Vse ostale evropske države so se na tak ali drugačen način poklonile žrtvam komunizma, v Sloveniji številne še danes ležijo v neoznačenih grobovih. Prav zaradi brezbrižnosti Golobove vlade do naših prizadevanj za ohranjanje spomina na žrtve komunizma Evropski parlament nadaljuje postopke.«

V neposrednem prenosu

Kot je nadaljevala evropska poslanka Romana Tomc, je pravica do resnice, dostojnega pokopa in trajnega spomina civilizacijska norma, ki mora preseči vse politične in ideološke delitve. »Moja srčna želja je, da kot evropska poslanka dodal vsaj en majhen delček k temu, da zapremo to temno stran naše zgodovine,« je zapisala Tomčeva in še povabila k spremljanju seje Odbora za peticije z začetkom danes ob 15. uri, ki bo v neposrednem prenosu na voljo TUKAJ.

Najodmevnejša peticija leta

Še o peticiji za pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji: to je bila najodmevnejša peticija leta 2023 v Evropskem parlamentu, saj je prejela kar 1955 podpisov podpore ali skoraj dvakrat toliko kot prva »zasledovalka«. Peticijo in njene podpisnike je ob koncu lanske razprave podprla tudi predsednica Odbora za peticije, Španka Dolors Montserrat, podporo peticiji so izrazili tudi številni evropski poslanci iz različnih strank.

Vse žrtve totalitarizma obravnavati enako

»V Evropski parlament in na ta odbor sem šel z mešanimi občutki. Ob raziskovanju 700 prikritih grobišč sem preposlušal tisoče zgodb in zdaj jim bom lahko povedal, da so v Evropi ljudje, ki razumejo situacijo, da je bil odnos do žrtev enega totalitarnega sistema pri nas drugačen in da je treba vse žrtve totalitarizma obravnavati enako,« je v ganljivem zaključnem nastopu s solzami v očeh na lanski februarski razpravi podčrtal prvopodpisani dr. Mitja Ferenc.

Brez enotnega slovenskega odziva

Med takratnimi evropskimi poslanci iz Slovenije pa peticija ni bila deležna enotnega odziva. Izrecno je niso podprli Matjaž Nemec (SD/S&D), ki jo je videl kot predvolilno potezo SDS, Irena Joveva, ker naj bi bila tematika »spolitizirana za namen ideoloških vprašanj in kulturnega boja«, in dr. Klemen Grošelj (oba Svoboda/Renew) zaradi, po njegovem, »očitne predvolilne zlorabe tega pomembnega parlamentarnega orodja«.

Zver in Bogovič, ne pa tudi Novakova

Po drugi strani sta poleg Tomčeve peticijo podprla le še njena tedanja poslanska kolega v ELS dr. Milan Zver (SDS) in Franc Bogovič (SLS), medtem ko je četrta slovenska evroposlanka v ELS Ljudmila Novak (NSi) obžalovala, da je bila tema uvrščena na dnevni red odbora, češ da je problematika pobojev, pokopa in spomina na slovenske medvojne in povojne žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni.