»Upamo, da se bo Evropska unija z večjo odločnostjo lotila boja proti temu pojavu,« je na srečanju medskupine Evropskega parlamenta za svobodo veroizpovedi, prepričanja in vesti dejal namestnik glavnega tajnika Alessandro Calcagno. Kot poroča avstrijski Kathpress, je Calcagno pozval tudi k imenovanju predstavnika EU za boj proti sovraštvu do kristjanov in zaščito vernikov.

Pri tem se je skliceval na poročilo, ki ga je v začetku tedna objavil Observatorij za nestrpnost in diskriminacijo do kristjanov v Evropi (OIDAC Europe). V poročilu je bilo za leto 2024 navedenih 2.211 zločinov iz sovraštva do kristjanov. Znatno se je povečalo število napadov na kristjane - teh je bilo kar 274. Zabeležili so tudi večje število požigov cerkva in drugih krščanskih ustanov. Imenovanje posebnega predstavnika bi bil zelo konkreten korak, ki bi ga EU lahko sprejela za boj proti temu vprašanju, je poudaril predstavnik ComMECE.

Posebnih okoliščin judovske in muslimanske skupnosti, ki v EU že imajo svojega predstavnika, škofje seveda ne postavljajo pod vprašaj. »Obenem pa vedno več poročil jasno dokumentira zločine proti kristjanom, pa tudi sovraštvo, nestrpnost in diskriminacijo proti njim znotraj Evropske unije,« je nadaljeval Calcagno.

Alessandro Calcagno je član tajništva ComECE. FOTO: comece.eu

Zaščita verske svobode

Verniki in »sveti kraji različnih verskih skupnosti« morajo biti zaščiteni, ne glede na to, ali pripadajo večini ali manjšini. To ni pomembno le zaradi varnostnih razlogov ali simbolnih vrednot, »ampak še posebej v luči zaščite verske svobode,« je pojasnil Calcagno.

V nadaljevanju je pozval k izrecni vključitvi krščanskih skupnosti v program AgoraEU za kulturo, medije in civilno družbo, kar bi omogočilo financiranje pobud za boj proti sovraštvu, nestrpnosti in diskriminaciji. Spodbujati je treba tudi versko vzgojo, da bi preprečili versko nestrpnost in diskriminacijo ter zmanjšali polarizacijo družb v Evropski uniji.

Opozarjanju na preganjanje kristjanov v številnih delih sveta se v Evropskem parlamentu že dlje časa sistematično posveča Matej Tonin i z skupine Evropske ljudske stranke.

Opozarjanju na preganjanje kristjanov v številnih delih sveta se v Evropskem parlamentu že dlje časa sistematično posveča Matej Tonin iz skupine Evropske ljudske stranke. To je bila ena izmed osrednjih tem pogovora z njim, ki ga objavljamo v 47. številki Družine.

Evropskega poslanca iz vrst Nove Slovenije smo med drugim vprašali, kaj lahko Evropska unija dejansko naredi za preganjane kristjane. Njegov odgovor:

»Glejte, ne delam si utvar, da smo mi – jaz osebno ali pa kot celotna EU – tako močni, da bomo zgolj s tleskom rešili ta problem, ki je zelo kompleksen. Ampak v tem trenutku je ključno, da začnemo na te stvari sistematično opozarjati, temu pa lahko sledijo sankcije in ukrepi zoper države, v katerih preganjajo kristjane. Kljub temu da EU v globalnem vojaškem smislu ni velesila, imajo njena stališča vendarle določeno težo. Poglejmo na primeru Gaze: EU in številne evropske države so odločno opozarjale, da je dogajanje v Gazi nesprejemljivo. In stvari so se vsaj za silo začele urejati, prišlo je do premirja in vsaj začasnega končanja trpljenja. Ko pa gre za preganjanje kristjanov, EU in številne zahodne države molčijo, čeprav so številke gromozanske. Gre za milijone preganjanih, na tisoče pobitih – ne zato, ker bi bili črni ali beli, ker bi imeli dolge ali kratke lase, ampak izključno zaradi tega, ker so kristjani.«