Škofje iz več kot 35 evropskih držav so v teh dneh zasedali v izraelskem Korazimu in ob tej priložnosti izrazili svojo solidarnost z bližnjevzhodnimi kristjani. »Imeli smo priložnost, da smo vas spoznali in zagotavljamo vam, da bomo vedno na vaši strani«, je v nagovoru arabskim kristjanom dejal prefekt Kongregacije za škofe, kardinal Marc Ouellet.



Škofje so se minuli ponedeljek udeležili krajevnih slovesnosti na praznik povišanja sv. Križa, po molitvi večernic po bizantinskem obredu pa so se v procesiji s skavti, z godbo, duhovniki in s številnimi verniki sprehodili skozi mesto.

Med plenarnim zasedanjem so s svojimi poročili nastopili predstavniki škofovskih konferenc, ki so spregovorili o položaju v svojih državah. Osrednja točka razprav je bila sprejem beguncev in preseljencev. Škofje so govorili tudi o finančni in gospodarski krizi, ki po njihovem mnenju v nekaterih evropskih državah ogroža tamkajšnje socialne sisteme ter skrbi za ozračje negotovosti in strahu. Cerkev in družine so pogosto edine ustanove, ki so v položaju, da lahko nudijo pomoč.

Ob razpravi o begunskem vprašanju je praški kardinal Dominik Duka v pogovoru za italijansko katoliško agencijo SIR pojasnil, da ne smemo pozabiti na težave z vključevanjem teh ljudi v vzhodni Evropi. Begunci večinoma pripadajo drugi veroizpovedi in prihajajo iz »turško-arabskega kulturnega kroga«. Za prebivalce vzhodne Evrope je zato sprejem teh ljudi razmeroma težak: »Desetletja dolgo smo zaradi komunizma živeli v nekakšnem getu. Na nek način še vedno trpimo za posledicami tega.«

Latinski patriarh v Jeruzalemu, Fouad Twal, je evropske škofe pozval k solidarnosti s kristjani v Sveti deželi. Kot je dejal med bogoslužjem v Betlehemu, nihče nima pravice ostati ravnodušen ob njihovem trpljenju. Škofe in kardinale je spodbudil, naj ob vrnitvi domov spregovorijo o svojih izkušnjah in doživetjih v Sveti deželi in naj se tja radi vračajo kot romarji.

Ob zaključku zasedanja so se evropski škofje srečali še z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom. Predsednik Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (CCEE), kardinal Peter Erdö, je v pozdravnem nagovoru izrazil upanje, da bo Rivlin našel »ustrezne rešitve« za skrbi kristjanov v Sveti deželi.



Škofje so posebej zaskrbljeni zaradi položaja izobraževanja v Izraelu. Krščanske zasebne šole so namreč z začetkom šolskega leta 1. septembra pričele s stavko, ker jim je izraelsko ministrstvo za šolstvo močno okrnilo sredstva za njihovo dejavnost. Kardinal Erdö je izpostavil pomen medsebojnega poznavanja in razumevanja za konstruktivne in mirne odnose med ljudmi različnih kultur in veroizpovedi, zaradi česar je pomembno, da kristjani v družbi razvijejo stvaren in sočuten pogled na judovski narod v Izraelu.

V torek so se škofje v Ramali srečali tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Obe strani sta ostro obsodili sleherno obliko verskega skrajništva. Abas je pozval k spoštovanju svetih krajev vseh veroizpovedi in k upoštevanju verske svobode.

Škofje so Abasu zagotovili, da bodo molili za mir v Palestini in na Bližnjem Vzhodu. Kardinal Erdö je poudaril, da je od tega miru v veliki meri odvisna prihodnost Evrope in njene kulture.

Na tiskovni konferenci ob zaključku zasedanja je podpredsednik CCEE, kardinal Angelo Bagnasco iz Genove, izrazil nezadovoljstvo ob postavljanju zidov, pregrad in ograj in bodeče žice - tako na mejah Evropske zveze kot med Izraelom in zahodnim bregom Jordana. »Sveti oče nam je pokazal nekaj drugega: pot evangelija, prijaznega sprejema, seveda tudi ob upoštevanju različnega položaja beguncev, prosilcev za azil in preseljencev ter glede na položaj posameznih držav.«

V sklepnem poročilu pa so škofje zapisali: »Mir na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki je temeljnega pomena za Evropo, odločilno pa je tudi, da se kar najhitreje doseže mir na sami celini, predvsem v Ukrajini.« Glede položaja na Bližnjem Vzhodu so evropski cerkveni dostojanstveniki poudarili potrebo po pravičnosti in stabilnosti, z zagotavljanjem enakopravnosti vseh državljanov pa bi lahko bližnjevzhodne dežele predstavljale zgled mirnega sožitja za ves svet. Kristjani v Sveti deželi pa s svojo prisotnostjo na poseben način prispevajo h kulturi odpuščanja, razumevanja in miru.

Vir: Kathpress
Foto: splet