Mašo v konkatedrali je ob somaševanju več duhovnikov daroval generalni vikar Slavko Rebec. Foto: Ivo Žajdela

Mašo v nabiti konkatedrali je ob somaševanju več duhovnikov daroval generalni vikar Slavko Rebec. Terčeljeve uglasbene pesmi sta med mašo prepevala domači župnijski zbor in Zbor Filipa Terčelja Šturje.

Foto: Ivo Žajdela

Komunisti so na Primorskem med vojno umorili kar sedem duhovnikov in dva bogoslovca

Okroglo mizo je vodil zgodovinar dr. Jože Možina, na njej so sodelovali Marija Gasser, ki je ob 80. letnici napisala knjigo Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja, Ivan Albreht, avtor biografije Filip Terčelj. Duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov, in zgodovinar dr. Renato Podbersič. Renato Podbersič je na kratko orisal Terčeljevo življenjsko pot in okoliščine na Primorskem med obema vojnama, ko je Primorce zatiral italijanski fašistični režim. Tudi komunisti so se znesli nad Primorci, saj so med vojno umorili kar sedem duhovnikov in dva bogoslovca. Z nasiljem so nadaljevali tudi po vojni, omenil je umor duhovnika Izidorja Zavadlava in smrtno »obsodbo« Jožka Kraglja, ki so ga kar eno leto zadrževali v samici ter mu niso sporočili, da so ga pomilostili. Ivan Albreht je dejal, da pri Terčelju najbolj ceni, kako je skrbel za najbolj uboge.

Renato Podbersič, Ivan Albreht, Marija Gasser in Jože Možina. Foto: Ivo Žajdela

O nasilju komunistov v Selški dolini je zbrala veliko pričevanj domačinov

Marija Gasser je opisala razmere po koncu vojne v Selški dolini. Komunisti so na območju pod Ratitovcem ugrabili in umorili 24 moških. Z raziskovanjem je ugotovila, da je bilo vseh, ki so jih na soriškem ubili med vojno in po njej kar 38. Toda z nasiljem so nadaljevali. Konec leta 1945 so nasilno izgnali v Avstrijo še družine ubitih, 125 oseb, od tega 75 otrok. V takšno okolje je decembra v Sorico prišel Filip Terčelj. Duhovnika Franc Krašna in Terčelj sta tolažila ljudi in se v začetku januarja 1946 odpravila v Ljubljano, da bi tam posredovala pri oblasti, naj prepreči nasilje v Selški dolini, in da bi se izgnanci vrnili. O tem je zbrala veliko pričevanj domačinov, pri čemer se je srečevala z njihovim strahom še po 70. in 80. letih ter nasprotovanji tistih, ki niso želeli, da resnica o medvojnem in povojnem nasilju komunistov v Selški dolini pride na dan.

Primorci si želijo, da postopek beatifikacije Filipa Terčelja obudijo

Jože Možina je vse tri sogovornike vprašal, kaj menijo o postopku za beatifikacijo Filipa Terčelja. Vsi trije so prepričani, da bi se moral postopek obuditi in nadaljevati. Ivan Albreht je poudaril, da je Terčelj mučenec, saj je umrl mučeniške smrti. Tudi zaradi specifičnosti postopka pri mučencih je zato za Terčelja najbolj primerno, da se ga obravnava kot mučenca.

Anton Harej, predstavnik Civilne iniciativa TBH, je predstavil ustanovitev nagrade Filipa Terčelja. Foto: Ivo Žajdela

Civilne iniciativa TBH bo podeljevala nagrado Filipa Terčelja

Anton Harej, predstavnik Civilne iniciativa TBH in predsednik komisije za izbor in podelitev nagrade Filipa Terčelja, je predstavil odločitev, da ob 80. obletnici nasilne smrti duhovnika, narodnega buditelja, vzgojitelja, pesnika in pisatelja Filipa Terčelja (1892–1946) ustanovijo nagrado Filipa Terčelja. Navedel je dva razloga. Da se, ime Filipa Terčelja iztrga iz rok pozabe. »Da bodo tudi naši otroci vedeli, kdo je bil Filip Terčelj. Bil je oseba resnice in pravice, ljubila je svoj narod, jezik, kulturo, vero, identiteto. Prisegala je na ideale, v smislu upravljanja države, na demokracijo.«

In da nagradijo vidno osebo v goriškem okolju, »ki so ji pomembne (ali svete) stvari, ki so bile svete tudi Terčelju: družina, narod, jezik, krščanska vera, kultura in nenazadnje resnica. To so vrednote, ki so na preizkušnji tudi v današnjem svetu. Dopuščamo vseh vrst svoboščin, na našo krščansko identiteto, pa žal pozabljamo.«

Prvo nagrado Filipa Terčelja so podelili posthumno duhovniku Bogdanu Vidmarju, prevzel jo je brat Peter Vidmar. Foto: Ivo Žajdela

Prvo nagrado Filipa Terčelja so podelili posthumno duhovniku Bogdanu Vidmarju

Nagrado bodo vsako leto podelili Goričanki, Goričanu ali goriškemu društvu, ki deluje v mejah zgodovinske Goriške, torej v matici in v zamejstvu, kot priznanje za delo v skladu z vrednotami, za katere si je prizadeval Filip Terčelj. Prvo nagrado so podelili posthumno duhovniku Bogdanu Vidmarju, ki si je še posebej prizadeval za vrednotenje ter ohranjanje spomina na življenje in delo Filipa Terčelja.

Nastop Slovenskega okteta. Foto: Ivo Žajdela
Karlo Nanut, Filip Terčelj, žrtev fašizma in komunizma, Nova Gorica, Novi glas, 15. 1. 2026

Spominski večer v zahvalo Filipu Terčelju, Nova Gorica, Svetogorska Kraljica, 1. 4. 2026

Jernej Kurinčič, Goriška duhovna dediščina Filipa Terčelja, Nadja Ušaj Pregeljc, Novi glas, 23. 4. 2026

1/12