Pater Sebastiano D‘Ambra je že povsem izčrpan. Misijonar, ki prihaja s Sicilije, že več kot 40 let deluje na jugu Filipinov. Poleg duhovne oskrbe si prizadeva tudi za mirno sožitje med kristjani in muslimani. V ta namen je ustanovil »Gibanje za dialog in mir«, ki je poželo tudi mednarodno priznanje.



Trenutno je p. Sebastiano močno zaskrbljen glede sožitja med veroizpovedmi na otočju. »Ves svet poroča o političnih nemirih po izvolitvi predsednika Rodriga Duterteja, o verskih nemirih pa ne govori nihče«, je p. D‘Ambra povedal v pogovoru za človekoljubno organizacijo Cerkev v stiski. »Ob tem je vedno hujše medversko sovraštvo prav tako uničujoče.«

Filipini veljajo za »katoliško trdnjavo« Azije. Med lanskoletnim obiskom papeža Frančiška se je slovesnega bogoslužja v prestolnici Manili udeležilo več kot šest milijonov vernikov, kar velja za doslej najbolj množično obiskano bogoslužno slovesnost vseh časov. Več kot 80 % Filipincev pripada katoliški Cerkvi. Nekdaj je bilo tako tudi na Mindanau, najjužnejši otoški skupini Filipinskega otočja, kjer deluje p. Sebastiano. »Danes tu živi 60 % kristjanov in 40 % muslimanov. Islam skokovito narašča.«

Žal s tem narašča tudi število islamskih skrajnežev. »Prej smo imeli opravka s tradicionalno obliko islama. Naše sožitje je bilo odlično. Zdaj pa se je vse spremenilo«, je pojasnil misijonar. Teroristična milica »Islamska država« in njeni privrženci tudi na južnih Filipinih vzgajajo svoje naslednike.

»Ugrabitve, nasilje in preganjanje so zdaj že na dnevnem redu«, poroča misijonar. Pred nekaj dnevi so znova umorili nekega kristjana. Ob božiču in veliki noči so islamski skrajneži napadli več krščanskih vasi. Nekateri islamski verski voditelji so svojim vernikomn prepovedali, da bi skupaj s kristjani obhajali njihove praznike – čeprav je to na Filipinih star in globoko zakoreninjen običaj. Žalostni vrhunec je bil napad leta 2013: v Zamboangi, milijonskem mestu na skrajnem jugu otoške skupine so islamisti napadli in požgali več mestnih četrti. Pobitih in ranjenih je bilo več sto ljudi, 100.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo.

»Včasih so bili Filipini zgled za medverski dialog med kristjani in muslimani«, je pojasnil p. Sebastiano. Danes se kristjani bojijo izraziti svoje mnenje. »Da, obstajajo področja, kjer se ljudje bojijo hoditi v cerkve, iz strahu pred napadi.« Vojska je sicer navzoča, vendar kaj dosti ne more pomagati. Ogroženost prebivalcev je preveč nepregledna. Pojavljajo se prve želje kristjanov po izseljevanju.

Obstaja pa tudi nasprotni pojav: »Ljudje toliko odločneje živijo svojo vero. Cerkve so še vedno izredno polne.« To mu vliva novih moči, je pojasnil p. D‘Ambra, ki je odločen, da bo nadaljeval s svojimi prizadevanji za medverski dialog. »Zaradi naraščanja verskega skrajništva je naše misijonarjenje zahtevnejše, obenem pa še bolj potrebno. To je dolgotrajen proces, vendar sem prepričan, da lahko z dialogom ustvarimo ozračje usmiljenja. To pa filipinska družba nujno potrebuje.«

Vir: kath.net
Foto: splet