Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Finska: podpora zakonski zvezi med moškim in žensko (vendarle) ni sovražni govor

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 15. 11. 2023 / 14:15
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.11.2023 / 15:32
Ustavi predvajanje Nalaganje
Finska: podpora zakonski zvezi med moškim in žensko (vendarle) ni sovražni govor
Finska poslanka Päivi Räsänen. FOTO: ADF International

Finska: podpora zakonski zvezi med moškim in žensko (vendarle) ni sovražni govor

Prizivno sodišče na Finskem je v začetku tedna zavrnilo vse obtožbe o »sovražnem govoru« in »etničnem agitiranju« proti finski poslanki Päivi Räsänen, odločitev sodišča pa je bila označena kot »zmaga svobode govora«.

Päivi Räsänen je bila sovražnega govora obtožena leta 2021, potem ko je leta 2019 javno delila svoje poglede na zakonsko zvezo kot skupnost enega moškega in ene ženske, izhajajoč iz Svetega pisma in krščanskega nauka, o čemer smo poročali tudi na naši spletni strani.

Čeprav je 63-letno Räsänenovo finsko okrožno sodišče leta 2022 soglasno oprostilo, se je tožilstvo na njeno oprostilno sodbo pritožilo na prizivno sodišče v Helsinkih. Nekdanji ministrici za notranje zadeve je grozila denarna kazen v višini deset tisoč evrov in dve leti zapora.

Prizivno sodišče v Helsinkih je 14. novembra soglasno potrdilo oprostilno sodbo iz leta 2022.

Prizivno sodišče v Helsinkih pa je 14. novembra soglasno odločilo, da potrdi oprostilno sodbo iz leta 2022, in ugotovilo, da na podlagi dokazov, prejetih na glavni obravnavi, »nima razloga, da bi zadevo v kakršnem koli pogledu ocenilo drugače kot okrožno sodišče. Zato ni razloga za spremembo končnega rezultata sodbe okrožnega sodišča,« kot poroča katoliški spletni portal CNA.

Prizivno sodišče je 14. novembra zavrnilo tudi obtožbe proti finskemu luteranskemu škofu Juhani Pohjoli. Tudi škofu Pohjoli so sodili zaradi sovražnega govora, ker je leta 2004 objavil brošuro, ki jo je napisala Räsänenova, v njej pa se je zavzemala za svetopisemsko razumevanje spolnosti in zakonske zveze.

Päivi Räsänen s soprogom Niilom. FOTO: ADF International

»Izjemno težka štiri leta«

Kot je Räsänenova v izjavi svojih pravnih zastopnikov, neprofitne organizacije za podporo človekovih pravic ADF International, povedala po zadnji odločitvi sodišča, si je »globoko oddahnila, ker je sodišče v celoti podprlo in potrdilo odločitev okrožnega sodišča, ki je vsem priznalo pravico do svobode govora«. »Tvitanje svetopisemskega navedka ali sodelovanje v javni razpravi s krščanskim pogledom ni zločin,« je dodala mati petih in babica enajstih otrok. »Poskusi, da bi me preganjali zaradi izražanja mojih prepričanj, so povzročili izjemno težka štiri leta, vendar upam, da bo izid postal ključni zgled za zaščito človekove pravice do svobode govora. Iskreno upam, da bo drugim nedolžnim ljudem prihranjeno enako trpljenje, ker so preprosto izrazili svoja prepričanja.«

V tvitu iz leta 2019, zaradi katerega se je Räsänenova znašla v sodnem postopku, je kritizirala Finsko luteransko cerkev, kateri pripada, zaradi sprejemanja ideologije LGBTQ+. Postavila je vprašanje, kako je te poglede mogoče uskladiti s Svetim pismom. V tvitu se je sklicevala na Pismo Rimljanom 1,24-27, ki jasno navaja, da je istospolno usmerjena dejavnost v nasprotju z Božjo voljo.

Paul Coleman in Päivi Räsänen. FOTO: ADF International

Zakoni o sovražnem govoru kot resna grožnja demokracijam

Paul Coleman, izvršni direktor organizacije ADF International in član Räsänenove pravne ekipe, je po končni odločitvi sodišča pojasnil, da pri organizaciji sicer praznujejo to izjemno zmago, obenem pa se zavedajo, da je prišla po štirih letih policijskih preiskav, kazenskih ovadb, pregona in sodnih obravnav. Po njegovih besedah »tako imenovani zakoni o sovražnem govoru predstavljajo resno grožnjo našim demokracijam«.

V svobodni in demokratični družbi bi moralo biti vsem dovoljeno deliti svoja prepričanja brez strahu pred cenzuro.

»Pozdravljamo odločitev prizivnega sodišča v Helsinkih v tem primeru in si prizadevamo za še večjo zmago, ko takšnih smešnih primerov ne bo več,« je dodal Coleman in sklenil: »V svobodni in demokratični družbi bi moralo biti vsem dovoljeno deliti svoja prepričanja brez strahu pred cenzuro.«

Nalaganje
Nazaj na vrh