Cerkveni predstavniki kritično komentirajo tezo britanskega astrofizika Stephena Hawkinga, da je vesolje nastalo brez Božjega posredovanja. Kot je poročal britanski časnik 'The Times', je anglikanski nadškof v Canterburyju, Rowan Williams, izjavil, da vera v Boga ne pomeni 'zapolnjevanja lukenj v znanju'.

Fizika sama tudi ne mora prinesti pojasnila za obstoj vesolja, nadaljuje Williams. Pri tem gre bolj za vero v neko bitje, v nek intelekt, s čigar obstojem so stvari medsebojno povezane. Tudi britanski rabin Jonathan Sacks in katoliški nadškof iz Westminstra, Vincent Nichols, zavračata poskus, da bi svetopisemska besedila brali kot naravoslovna pojasnila, še piše 'The Times'.

Podpore pa je bil Hawking deležen s strani slovitega britanskega evolucijskega biologa in bojevitega zagovornika novega ateizma, Richarda Dawkinsa. Po njegovih besedah je 'darvinizem Boga brcnil iz biologije'. V fiziki to doslej ni bilo mogoče, vendar je 'Hawkingu končno uspelo', meni Dawkins.

V svoji novi knjigi 'The Grand Design' (Veliki načrt), ki na književne trge prihaja 9. septembra, Hawking piše, da se je vesolje s pomočjo zakonov težnosti očitno lahko ustvarilo samo od sebe, brez Božje pomoči. Obstoj vesolja naj bi torej pojasnjevala 'spontana sposobnost stvarjenja', zato po Hawkingovem mnenju ni nikakršne potrebe, da se sklicujemo na Boga, ki naj bi 'prižgal zažigalno vrvico' in sprožil vesolje v tek.

V svojem predhodnem delu 'Kratka zgodovina časa' (1988) je Hawking še dopuščal Božji dotik pri stvarjenju sveta. Junija letos pa je v pogovoru za britansko medijsko hišo 'Channel 4' izjavil, da ne verjame v obstoj 'osebnega' Boga. Po njegovem mnenju se da nastanek vesolja pojasniti s pomočjo 'naravoslovnih zakonov, ki jih lahko poimenujemo Bog, vendar pri tem ne gre za osebo'.