Za največjega misijonarja med Indijanci velja škof Friderik Baraga. Ob bok mu lahko mirno postavimo misijonarja Franca Ksaverja Pirca. Duhovnika, učitelja, pisatelja, pesnika, očeta umne sadjereje, pomologa, velikega borca zoper revščino, zaveznika revnih belcev in Indijancev, mirovnika, apostola srednje in severne Minnesote, očeta škofije St. Cloud, Baragovega sodobnika.

O Pircu je predaval Bogomil Brvar. FOTO: Jožef Pavlič

Potisnjen v ozadje

Tako je o Pircu zapisal, 18. marca pa tudi predaval v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku njegov dober poznavalec Pečan Bogomil Brvar, avtor obsežne knjige Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca. V dve uri trajajoči predstavitvi je polna dvorana obiskovalcev spoznavala, da je, kot trdijo številni pisci, Franc Ksaver Pirc za Friderikom Barago in Ignacijem Knobleharjem tretji najpomembnejši slovenski misijonar. Žal še vedno potisnjen v ozadje.

Vse to je bil misijonar Franc Ksaver Pirc. FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelj Bogomil Brvar je med predavanjem pošteno povedal, da je veliko gradiva o misijonarju Francu Ksaverju Pircu, ki ga je uporabil pri pisanju svoje knjige o njem, že zbral rajni salezijanec Karel Ceglar.

Kmalu spomenik pod Malim gradom

Da je potisnjen v ozadje, je po predavanju povedal Tunjičan Valentin Zabavnik, ki, kot Pirc, iz divjakov vzgaja stare sorte sadnih dreves. »Američani so po njem poimenovali celo mesto – Pierz – mi pa mu ne moremo postaviti niti dostojnega spomenika,« je ugotavljal. Pri tem je mislil na Pirčeve rojake Kamničane, ki so se ga vendarle spomnili s Pirčevo ulico. Letos jeseni pa naj bi mu po besedah predsednice KS Kamnik - center Ivanke Učakar pod Malim gradom postavili spomenik. Kip je že narejen, postorili naj bi še ostalo v povezavi z njim. S kipoma so se ga doslej v Pečah in v Podbrezjah spomnili župljani teh dveh župnij, v katerih je deloval kot duhovnik, hkrati pa tudi sadjar in vrtnar. Pirc je imel namreč ta dar, da je videl stisko in potrebe ljudi okrog sebe na vikariatih in župnijah, kjer je deloval pred svojim odhodom leta 1835 v misijone k Frideriku Baragu, pa tudi v 38 letih misijonskega dela med indijanskimi plemeni in priseljenci v Michiganu in Minnesoti.

Pierz, mesto v Minnesoti, poimenovano po misijonarju Pircu. FOTO: Jožef Pavlič

Župljanje učil vzgoje sadnega drevja

Siromašnim župljanom Peč, kamor je iz Bele Peči prišel leta 1819 kot duhovnik vikar, je pomagal tudi na ta način, da jih je učil, kaj naj sejejo in kako naj vzgajajo sadno drevje. Kmetje so mu za to odstopili poldrugi hektar neobdelane Rebri. Na njej je do leta 1826 cepil več kot 120.000 divjakov in vzgojil okrog 700 sort jabolk in hrušk. Po njegove sadike so prihajali kmetje iz vse tedanje dežele Kranjske, v kateri je tudi zastonj cepil sadno drevje. Slovenski pomolog Franc Adamič je leta 1982 o Pircu zapisal, da je bil prvi slovenski veledrevesničar.

Podobica, natisnjena ob smrti in pogrebu velikega misijonarja. FOTO: Jožef Pavlič

Napisal priročnik Krajnski vertnar

V Pečah je Pirc napisal tudi sadjarski priročnik z naslovom Krajnski vertnar. Izšel je leta 1830, ko je bil že župnik v Podbrezjah. Tam je kot duhovnik deloval do odhoda v Ameriko poleti 1835. V Podbrezjah se je počutil najbolje, nadaljeval pa je tudi z izobraževanjem kmetov v sadjarstvu, kar je videti še danes, kot tudi v Pečah.

Sault Ste. Marie nekdaj kot indijanska naselbina in danes kot sodobno ameriško mesto. FOTO: Jožef Pavlič

Nasprotnik žgane pijače

Kar se je naučil in preučil – bil je član Cesarsko-kraljevske Kmetijske kranjske družbe, dopisoval si je z najbolj znanimi sadjarji iz Nemčije in Avstro-Ogrske – je ponesel s seboj najprej v Michigan, nato v Minnesoto. Indijancem je bil duhovni vodnik, hkrati pa jih je poučeval, kako naj kmetujejo, gojijo sadno drevje, jih je pa tudi zdravil. Kot homeopat je poznal veliko zdravil, celo zoper koze in kolero. Zato so mu dali vzdevek Minodee – Dobra duša. Indijanci, pa tudi priseljenci, so ga zelo spoštovali, do njega pa so bili sovražni trgovci z žgano pijačo, saj je bil njen odločen nasprotnik, ko je videl kakšno gorje povzroča, je čisto obnorela Indijance (ženske so si grizle nosove in ušesa).

Predavatelj Bogomil Brvar (desno) v pogovoru s kamniškim gvardijanom p. Cirilom Božičem in Janezom Repanškom, zelo prizadevnim članom UO Društva sv. Jakob Kamnik. FOTO: Jožef Pavlič

Postavil 26 cerkva in cerkvic

V Michiganu, kamor ga je zvabila Baragova želja, pa tudi potreba po novih misijonskih močeh, je deloval do leta 1852, od tega leta do 1873 pa na ozemlju sedanje ameriške zvezne države Minnesote. Na kraju, kjer je maševal »pod milim nebom«, je pozneje zraslo mesto St. Cloud s škofijskim sedežem; zato ga imajo tudi za »očeta« tega mesta. Med misijonskim delovanjem na severu Amerike je postavil 26 cerkva in cerkvic. Zaslužen je bil tudi za to, da je Minnesota iz prejšnje pokrajine postala ameriška zvezna država. Tako v tej državi, kot v Michiganu, nanj spominja več pomnikov.

V Sloveniji v Podbrezjah poleg spomenika tudi Pirčev dom in prikaz njegove življenjske, duhovniške in misijonske poti, v Pečah pa od 200. obletnice njegovega prihoda v to sedanjo župnijo (Pirc ima tudi zasluge zanjo) knjiga Bogomila Brvarja, ki je izšla oktobra 2018, ter spomenik, postavljen na pobudo že rajnega župnika Franca Povirka.

Bogomil Brvar, avtor knjige Življenje in delo Franca Ksaverja Pirca. FOTO: Jožef Pavlič

Bolj cenjen v tujini kot doma

To je le delček tega, kar je v Kamniku, kjer se je Franc Ksaver Pirc rodil 20. novembra 1785 očetu Jerneju Pierzu in materi Neži, rojeni Vavpetič, umrl pa 22. januarja 1880 v Ljubljani, povedal njegov dober poznavalec Bogomil Brvar, poleg knjige o Pircu avtor številnih drugih del. Obiskovalci predavanja so lahko videli, za kako velikega in med Slovenci v domovini premalo poznanega človeka gre. Kot je ugotovil Valentin Zabavnik: bolj cenjenega v tujini kot doma, kar velja še za mnoge druge Slovence. Postavitev pomnika v rodnem Kamniku bo priložnost, da se ga prikaže v pravi luči.

Valentin Zabavnik. FOTO: Jožef Pavlič

Predavanja so se udeležili tudi župljani Podbrezij 

Predavatelja je predstavila in se mu za odličen prikaz duhovnika in misijonarja Pirca zahvalila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, ki je s kamniškim frančiškanskim samostanom poskrbela za predavanje.

Zahvala po predavanju predsednice Društva sv. Jakob Kamnik Marjete Humar. FOTO: Jožef Pavlič