V njej je Dominik Krt, nekdanji organist in zborovodja Cerkvenega mešanega pevskega zbora (CeMePZ) France Gačnik iz župnije Stranje, zbral spomine na duhovnika Franceta Gačnika in njegove sodelavce.

V Stranje je prišel iz župnij Sorica in Davča

Kot lahko beremo v Kamniško-komendskem biografskem leksikonu, se je France Gačnik rodil leta 1927 v Velikih Laščah, osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Ljubljani. Vstopil je v ljubljansko semenišče, leta 1951 ga je škof Anton Vovk posvetil v duhovnika.

Prvo desetletje je kot duhovnik služboval v Tržiču, Sorici in Davči. V tem obdobju se je začel ukvarjati tudi s fotografijo. Fotografije je objavljal predvsem v mesečniku Ognjišče.

Leta 1962 je prišel za župnika v Stranje. Tu je služboval do smrti leta 1988. Veliko pozornost je posvečal glasbi, izdal je več pesmaric z lastnimi uglasbitvami: Večerni ave (1958), Prihaja Bog, 15 božičnih pesmi za 1, 2 ali 4 glasove ( 1972, 1985), Na hribu križ (1974), Božična zgodba (1979) idr.

Mladini se je približal s t. i. ritmičnimi mašami

Mladini se je posebno približal s t. i. ritmičnimi mašami, ki jih je izdal tudi v znani pesmarici Na strune kitare. S svojim zgledom in delovanjem je pomembno vplival na razvoj in podobo cerkvene mladinske glasbe na Kamniškem in v Sloveniji.

Pesmi iz njegovih zbirk še danes izvajajo na slovenskih cerkvenih korih, izhajajo v različnih priredbah in so vključene v različne izdaje krščanskih duhovnih pesmi.

Zaradi zavzetega pastoralnega in glasbenega dela je imel France Gačnik v času komunizma pogosto težave z lokalnimi oblastmi, njegovo dejavnost je spremljala tudi Udba, kar potrjuje ohranjeno arhivsko gradivo.

Posebno v Stranjah še vedno ohranjajo živ spomin na Franceta Gačnika. Po njem se imenuje pevski zbor, leta 2009 so mu pred župniščem postavili tudi spomenik.

Knjiga je namenjena prikazu pomembnega Gačnikovega dela

Izid Krtove knjige o Francetu Gačniku je povezan z 60. obletnico njegovega prihoda v župnijo sv. Benedikta v Stranjah.

Namenjena je prikazu pomembnega Gačnikovega skladateljskega dela, izdaji več pesmaric z njegovimi pesmimi, pokoncilskemu duhu v omenjeni župniji, zbiranju številnih mladih okrog sebe, uvedbi t. i. »ritmičnih maš«.

Dominik Krt je zbral bogato in pestro dokumentarno gradivo, ki obsega čas med prvo in drugo svetovno vojno, ko je nemški okupator stranjskega župnika Janeza Langerholca izgnal v Srbijo (v Stranje se ni več vrnil), leta 1944 razdejal notranjščino cerkve (partizani so že pred tem požgali šolo in župnišče), predvsem pa povojno obdobje in najnovejše vse do prihoda novega župnika Gregorja Šturma v Stranje avgusta 2021.

Pri povojni obnovi razdejane cerkve v Stranjah je sodeloval arhitekt Plečnik

Obdobje tik po drugi svetovni vojni je še posebej zaznamoval sposobni in požrtvovalni kamniški frančiškan p. Martin Perc, ki je obnavljal cerkev, za pomoč pa leta 1946 pridobil arhitekta Jožeta Plečnika. Obnovljeno cerkev je leta 1948 blagoslovil ljubljanski škof Anton Vovk. P. Perca je leta 1956, ko je bil premeščen na Brezje, zamenjal p. Pavel Krajnik.

Njega je leta 1962 zamenjal France Gačnik, ki je prišel v Stranje za duhovnika iz zahtevnih hribovskih župnijah Sorica in Davča, tam je poleg dušnopastirskega dela razvil tudi bogato kulturno dejavnost z uprizoritvami iger in razstavo del slikarja rojaka Ivana Groharja v župnišču.

Dragoceni spomini na stranjskega župnika

Dragocene spomine na Gačnika so v knjigi obudili nekdanji stranjski kaplani: Simon Fortuna (stran 47), Janez Juhant (strani 57 in 58), pa Gačnikov prijatelj Anton Masnik (strani 26 do 30), duhovni pomočnik na Skaručni Peter Slevec (stran 89), Anton Berčan (tudi župnik v Stranjah; strani 127 in 128).

Glavnino spominskega gradiva so prispevali avtor knjige in člani CeMePZ Franceta Gačnika: Mija Gorjup (strani 50 in 51), Marinka Rozmanič, poročena Krt (stran 77), Janez Krt ml. (strani 79 in 80), Janez Majcenovič, pevec tria Kamniški koledniki (strani 86 in 87), Alojz Knavs (stran 94), Roman Gradišek (strani 99 do 113) Veronika Perko (strani 116 in 117), Martina Ozimek (strani 119 do 121) in drugi.

France Gačnik

Velika vrednost knjige je, da je v njej navedenih veliko virov

Objavljen je prispevek o Gačniku, objavljen leta 1988 v Družini, št. 48, ob njegovi smrti pod naslovom Vrnil se bom k Očetu (ena od njegovih pesmi), v katerem je opisana njegova življenjska in duhovniška pot ter njegovo delo v Stranjah.

Dragoceni so spomini članov nekdanjega beat ansambla Kamniktiti, ki jih je »gospod Frenk« povabil k instrumentalni spremljavi stranjskega mešanega cerkvenega pevskega zbora. Prvič so igrali pri »birmanski maši junija 1968 v stranjski cerkvi«.

Velika vrednost knjige je, da je v njej navedenih veliko virov, pristnih zapisov, izjav in objav v javnih občilih, med njimi v Družini. Še posebej veliko je fotografij.

Avtor knjige Dominik Krt je s tem opravil veliko delo. Ni mogel skriti svoje bolečine, ko ga je župnik Anton Prijatelj 1. 1. 2012 odstavil kot zborovodjo in organista po 43-letnem služenju župniji v Stranjah.

Dominik Krt je poskrbel za Gačnikov kip v Stranjah, postavili so ga leta 2009

Knjiga govori predvsem o veliki glasbeni, kulturni in duhovni dediščini, ki jo je župnik France Gačnik zapustil v Stranjah. Posebej o tem, kako je zbiral okrog sebe mlade in jih prek glasbe pridobival za Cerkev.

Njegova desna roka pri tem je bil poleg v knjigi omenjenih tudi njen avtor Dominik Krt, ki je tudi poskrbel za Gačnikov kip v Stranjah (postavili so ga 4. oktobra 2009, izdelal ga je pokojni kipar Miha Kač).

Knjigo lahko naročite na 041 656 285.

Dominik Krt in nadškof Stanislav Zore.