Papež Frančišek bo na nedeljo Božjega usmiljenja, 12. aprila, v baziliki sv. Petra obhajal bogoslužje za katoličane armenskega obreda. Ob njem bodo somaševali armensko-katoliški patriarh Nerses Bedros XIX. Tarmouni ter drugi škofje in duhovniki z Rimom povezane vzhodne Cerkve, kot so minuli teden sporočili iz Vatikana.

Med bogoslužno slovesnostjo bo Frančišek za cerkvenega učitelja razglasil sv. Gregorja iz Nareka. Armenski menih, mistik in pisatelj je bil rojen leta 950 v armenskem mestu Andzevatsik v današnji Turčiji, umrl pa je leta 1005 v Nareku, prav tako v današnji Turčiji.

Papež Frančišek bogoslužja za Armence ne bo obhajal po armenskem, pač pa po latinskem obredu, še sporočajo iz Vatikana.

Armensko-katoliška Cerkev se je v 18. stoletju odcepila od armenske apostolske Cerkve, priznal pa jo je papež Benedikt XIV. (1740-58). Danes šteje okoli 550.000 vernikov, ki živijo v državah Bližnjega Vzhoda, imajo pa tudi lastna občestva v Evropi, denimo na Dunaju, ter v Ameriki.

Bogoslužje na nedeljo Božjega usmiljenja bodo v Vatikanu obhajali sto let po začetku množičnega pregona in pokola Armencev. Potem ko je tedanji turški notranji minister in kasnejši veliki vezir Mehmed Talat 24. aprila 1915 odredil zaprtje armenskih razumnikov v Carigradu, je temu sledil množični poboj celotnega armenskega prebivalstva v Osmanskem cesarstvu. Zaenkrat še ni jasno, če in kako bo papež ob tej priložnosti nagovoril to vprašanje.

Papež Frančišek je že večkrat spomnil na trpljenje armenskih kristjanov v Osmanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne. Ob srečanju s patriarhom Nersesom Bedrosom XIX. 3. junija 2013 je poboj in »marše smrti« označil kot »prvi genocid v zgodovini«. Turčija se je na to uradno pritožila.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia