Papež Frančišek je pri katehezi med današnjo splošno avdienco spregovoril o svojih vtisih z obiska v Gruziji in Azerbajdžanu minuli konec tedna. Zahvalil se je Gospodu, da ga je lahko opravil, hvaležnost pa izrazil tudi civilnim in verskim oblastem obeh držav, še posebej gruzijskemu patriarhu Eliji II. in šejku muslimanov na Kavkazu. Bratsko zahvalo je namenil škofom, duhovnikom, posvečenim in vsem vernikom, ki so mu dali čutiti svojo toplo naklonjenost.

Potovanje v Gruzijo in Azerbajdžan je bilo nadaljevanje in dopolnitev potovanja v Armenijo, ki jo je sveti oče obiskal junija letos. Kot je dejal, je na ta način lahko uresničil načrt, da obišče vse tri kavkaške države, da potrdi katoliško Cerkev, ki tam živi, in tamkajšnje prebivalstvo spodbudi na poti proti miru in bratstvu. To izražata tudi obe gesli potovanja: Mir vam bodi za Gruzijo in Vsi smo bratje za Azerbajdžan.

Obe državi imata zelo starodavne zgodovinske, kulturne in verske korenine, obenem pa živita novo obdobje, saj letos obe praznujeta 25 let svoje neodvisnosti, potem ko sta bili velik del 20. stoletja pod sovjetskim režimom. V tem obdobju se obe srečujeta s precejšnjimi težavami na različnih področjih družbenega življenja. Kot je izpostavil sveti oče, je »katoliška Cerkev poklicana biti navzoča in biti blizu, še posebej v znamenju dejavne ljubezni in človeškega pospeševanja, za kar si prizadeva tudi v občestvu z drugimi Cerkvami in krščanskimi skupnostmi ter v dialogu z drugimi verskimi skupnostmi, v gotovosti, da je Bog Oče vseh in smo vsi bratje in sestre«.

V Gruziji se to poslanstvo uresničuje v sodelovanju s pravoslavnimi brati, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva. Po papeževih besedah je bilo pomembno znamenje, ko ga je na letališču v Tbilisiju sprejel tudi patriarh Elija II. Mašo s katoliškimi verniki v Gruziji – latinskega, armenskega in asirsko-kaldejskega obreda – je papež obhajal v spomin na sveto Terezijo Deteta Jezusa, zavetnico misijonov, ki nas spominja, da »pravo misijonstvo ni nikoli prozelitizem, ampak pritegovanje h Kristusu, začenši pri tesni povezanosti z Njim v molitvi, čaščenju in konkretni ljubezni, kar je služenje Jezusu, ki je navzoč v najmanjših bratih«. To počnejo tudi redovniki in redovnice, ki jih je papež srečal v Tbilisiju, kasneje pa še v Bakuju, in sicer z molitvijo in človekoljubnimi deli.

Evangeljska navzočnost kot seme Božjega kraljestva je še potrebnejša v Azerbajdžanu, kjer je večina prebivalstva muslimanskega, katoličanov pa je le nekaj sto, vendar so z vsemi v dobrih medsebojnih odnosih. V azerbajdžanski prestolnici je papež obhajal bogoslužje z majhno katoliško skupnostjo, kjer Sveti Duh usklajuje različne jezike in daje moč za pričevanje.

Frančišek je katehezo sklenil z blagoslovom: »Bog naj blagoslovi Armenijo, Gruzijo in Azerbajdžan ter naj spremlja pot svojega svetega ljudstva, ki roma v teh deželah.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)