Francoski predsednik Emmanuel Macron bo jutri v Vatikanu obiskal papeža Frančiška. To bo prvi obisk predsednika Macrona, ki je na tem položaju od lanskega maja, pri voditelju vesoljne Katoliške cerkve. Macron prihaja iz neverne družine, v starosti dvanajst let pa je na lastno željo prejel zakrament svetega krsta. Del svojega izobraževanja je preživel na jezuitski šoli.

Med temami pogovorov bi bila poleg večnega vprašanja migracije lahko predvsem bioetika, ki je v Franciji trenutno na samem vrhu političnih razprav, pa tudi jedrsko razoroževanje, saj Francija velja za eno večjih jedrskih sil v svetu.

Preboj v dialogu med francosko državo in Katoliško cerkvijo

Francoski predsednik je v začetku letošnjega aprila poskrbel za nov preboj v dialogu med francosko državo in Katoliško cerkvijo. Vprašanja, s katerimi se ukvarja Cerkev, se ne tičejo zgolj manjšine, temveč družbe kot celote, je dejal na sprejemu v Parizu. Cerkev mora po njegovih besedah še naprej ostati navzoča v javni razpravi.

Cerkev, ki se ne sooča z aktualnimi vprašanji, ne izpolnjuje svoje naloge, je poudaril Macron in dodal, da isto velja za francoskega predsednika, ki se ne sooča s Katoliško cerkvijo. Nujno potrebna je »iskrena izmenjava mnenj«, ki različnih pogledov ne izravnava, obenem pa kaže razumevanje za nasprotno stran.

Vsi predsedniki Pete republike – z izjemo Georgesa Pompidouja (1969-1974) – so doslej obiskali papeža. Frančišek je nazadnje dvakrat sprejel socialista Francoisa Hollanda (2012-2017), in sicer januarja 2014 ter avgusta 2016.

Vabilo v lateransko baziliko

Predsednik Macron je med obiskom v italijanski prestolnici povabljen tudi v lateransko baziliko, kjer bo obnovil večstoletno izročilo: sprejel bo naziv častnega kanonika bazilike.

Voditeljem Francije ta čast pripada od leta 1604. Med drugim je povezana s pravico, da dosežejo visok položaj v Cerkvi in v cerkev prijahajo na konju. Papež je to pravico priznal tedanjemu kralju Henriku IV. – potem ko se je ta leta 1593 iz protestantske spreobrnil v katoliško vero in je del obilnih prihodkov benediktinske opatije Clairac daroval kapitlju lateranske bazilike. V zameno se je papeževa škofovska cerkev obvezala, da bo vsako leto 13. decembra obhajala kraljev rojstni dan. Mašni namen tega dne je še danes »pro felici ac prospero Galliae status« (»za srečo in blaginjo Francije«).

Tradicija je ohranjena tudi po štiristo letih. Kraljem in kasneje predsednikom Francije so ves ta čas podeljevali častni naziv »prvi in edini častni kanonik«. Od leta 1957 trije državni voditelji - Georges Pompidou, Francois Mitterrand in Francois Hollande – častnega naziva niso sprejeli, Nicolas Sarkozy pa je v ta namen leta 2007 potoval v Rim.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine / splet