Zapri
Iskanje

Fse najboljše, Slovenija!

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 16. 08. 2022 / 21:13
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.08.2022 / 10:23
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Fse najboljše, Slovenija!

Fse najboljše, Slovenija!
Na današnji praznik bo po Sloveniji in Evropi dišalo po prekmurskih dobrotah. FOTO: Tatjana Splichal
Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust, ni le praznik Prekmurcev, pač pa praznik vseh Slovencev. Spominjamo se zgodovinskih dogodkov, ki so omogočili, da se je leta 1919 po prvi svetovni vojni Prekmurje z večinsko slovenskim prebivalstvom, priključilo Kraljevini Srboh, Hrvatov in Slovencev. Nekaj znanih Prekmurcev smo vprašali, kaj jim ta praznik pomeni in kako ga obeležujejo.

Valentina Smej Novak. FOTO: Tatjana Splichal


Valentina Smej Novak, publicistka in glavna urednica založbe Vida

Naj si dovolim primerjavo, ki je bila že večkrat slišana, toda morda za Prekmurce še posebej velja: lahko vzameš človeka iz Prekmurja, toda ne moreš vzeti Prekmurja iz človeka.

Kot Prekmurka sem ponosna, da so naši predniki tako neomajno ohranjali svoj jezik in identiteto v “slovenski okroglini” tudi pod stoletji ogrske vladavine, in so se nato pred stoletjem končno združili z matico.

Ob prazniku skušam tudi svojim otrokom predstaviti prekmurske vrednote, ki so strpnost, poštenost in rahločutnost do sveta, spomnim se, da moramo biti hvaležni za dar široko odprtega neba nad ravnico, biti ponosni na korenine in odprti za svet.

Doma jih bom naučila še kakšno prekmursko besedo, pripravila tudi kakšno prekmursku jed, v teh dneh bodo to verjetno mlečne kumarice, udeležili pa se bomo tudi proslave na Prekmurskem trgu.

Dr. Drago Jerebic. FOTO: Tatjana Splichal


Dr. Drago Jerebic, zakonski in družinski terapevt, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani

Ob prazniku me preveva občudovanje prednikov, ki so bili vizionarski, preudarni in so svoj vpliv vnovčili za širše dobro, za skupnost, za povezanost. Prepoznati pravi zgodovinski trenutek za neko odločitev, nato pa še zato navdušiti večino prebivalstva, terja izjemno politično in zgodovinsko inteligentnost. Do teh mož čutim globoko spoštovanje, zato "globok poklon".

Danes pa sem navdušen nad mladimi, ki morda naredijo največ za ohranjanje pisne prekmurščine - ko si na socialnih omrežjih pišejo sporočila v prekmurščini. Tako se mi, manj mladi, od njih učimo pisnega narečja. Hvaležen sem pa tudi ženi Sari, da je že od vsega začetka želela, da z njo vsakodnevno gűčin. Partnerski odnos je drugačen, če se izražaš v materinem jeziku.

Ob prazniku bi si želel, da bi država pripeljala čim več visokošolskih inštitucij v Prekmurje, ker bi to omogočilo, da bi čim več mladih ostalo v Prekmurju. To bi bila sedanja politična inteligentnost.

Na ta dan bom fizično sicer daleč od Prekmurja, bodo pa blizu, na krožniku, dődeli.

Fse najboljše.

Bojan Kavaš, Prekmurec v Kopenhagnu


Bojan Kavaš, Prekmurec v Kopenhagnu, Danska

17. avgusta, ko praznujemo praznik združitve, skušam začutiti veselje tisočev, ki so se v Beltincih zbrali pred več kot sto leti, po koncu tiste težke morije prve svetovne vojne. Predstavljam si prekmurski ponos, da nam je zgodovina ob vseh prevratih tistega časa pokazala prijazen obraz. In to po mirni poti, za diplomatsko mizo. Brez madeža nasilja. Hvaležen sem mnogim rodovom, ki so vztrajali in vzgajali trdno zavest, kljub mnogim preizkušnjam. Hvaležen sem voditeljem in duhovnikom v prelomnih časih, ki so zbrali ves talent in znanje za delo za domovino. In hvaležen sem, da smo lahko Prekmurci ohranili svoje posebnosti v objemu Slovenije. Vsi skupaj ob spominu združujemo tudi v svojem času hrepenenja za boljšo prihodnost, za mir in sožitje, ki edino lahko rodi izvirne odgovore na vprašanja sedanjosti. In nazdravljam upanju in ljubezni še naprej.

Danes bo moja solata močno dišala po domačem bučnem olju. Potem sedem na kolo, kolesarska steza me pelje iz mesta med pokošena žitna polja. Ta vonj pod žgočim soncem, ki je tako nenavaden za Dansko v avgustu, me vrača domov. Še bolj pritisnem na pedala. Spet lično prenovljena stara hiška, krita s slamo. In misel k dedkom in babicam. Marko skače z mojimi puncami, ki me čakajo v Kopenhagnu.

Koliko podobnosti je med nami! Zlahka se razumemo.

Dr. Andrej Lažeta, beltinški kaplan

Dr. Andrej Lažeta, kaplan v Beltincih

Svoje videnje pomena združitve Prekmurcev z matičnim narodom sem predstavil v knjigi "Povsod pokažimo, da smo Slovenci". Tam sem se trudil predstaviti, da je bila slovenska zavest leta 1919 posebej živa med prekmurskimi katoliškimi duhovniki in verniki. Najzaslužnejša sta bila gotovo duhovnika Jožef Klekl, v domovini, in dr. Matija Slavič na pariški mirovni konferenci. Klekl je poudaril, da je v duhovnem smislu pokroviteljica združitve Slovencev Marija Vnebovzeta in da naj Slovenci družno živijo kot Marijin narod. Eno izmed bistvenih sporočil praznika je tudi, da kot ni bilo pošteno, da se je Prekmurcev pred združitvijo zanikalo, da so Slovenci, ni pošteno, da se komur koli zanika njegova narodna identiteta v njegovi domovini, kar je v sodobnih nacionalnih državah  gotovo bistvenega pomena za življenje narodov v sožitju. V beltinski župniji bomo na sam praznik obhajali slovesno sveto mašo za domovino. Praznik je tudi občinski praznik občine Beltinci. Ob tem poudarjamo ponos na našo dediščino, vse od kneza Koclja in sv. Cirila in Metoda. Spodbujamo k ohranitvi družine kot vrednote in spodbujamo k poudarjanju novega življenja, da se bodo rodili Slovenci, ki bodo ohranili naš narodni ponos. V Prekmurju bo v tem smislu potrebno vedno bolj spodbujati češčenje in posnemanje Božja Matere Marije, da plemenitost, gostoljubje in naravnost h dobremu ne bodo uničeni od materialistične kulture smrti.  

Ilustratorka Karmen Smodiš

Karmen Smodiš, ilustratorka

Sem ena tistih, ki imam starše iz obeh strani Mure. Tudi živela sem na obeh straneh. V otroštvu na prleški strani, sedaj živim na prekmurski. Mura je bila tako zame vedno reka, ki je povezovala/privezovala Prekmurje in Prlekijo kot brod. In samo tako mora biti. S hvaležnostjo našim prednikom bo jutri visela zastava iz mojega balkona. Domoljubje imam že kot pečat. Enkrat sem malenkost kasneje izobesila zastavo, ko je že sosed šel s svojo ženo mimo na sprehod. Ker ni bilo zastave, pravi ženi – S Karmen je nekaj narobe, ker še ni obesila zastave.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh