V župnišču v Murski Soboti smo se pogovarjali z mamo Miro Muršič Klenar iz Gornje Radgone, diplomirano socialno delavko, dolgoletno prostovoljko in vodjo društva Sožitje Gornja Radgona, kjer že več kot petnajst let pomaga ranljivim posameznikom pri vključevanju v skupnost. Ob njej je bil njen sin, vojaški duhovnik Matjaž Muršič Klenar, ki je govoril o tem, kako so ga starši vzgojili v človeka, ki danes sledi vrednotam sočutja, potrpežljivosti in služenja.

Vabljeni k ogledu ganljivega in iskrenega pogovora: 

Spomini na otroštvo

Matjaž je bil po maminih besedah že od malega živahen, radoveden in odprt za svet. »Hotel je vse videti, vse slišati,« se spominja. Starša sta mu pri tem dopuščala veliko svobode, vendar ne brez jasnih smernic.

»Nisem bil prepuščen samemu sebi, ampak sem imel svobodo z odgovornostjo,« pravi duhovnik Matjaž, ki se spominja očetovega nasveta: »Delaj vse, kar lahko, vendar to počni varno in zavedaj se, kaj je prav in kaj narobe.«

Družinska fotografija, na kateri so Matjaž, njegova sestra Patricija ter starša, oče Anton in mama Mira. FOTO: Osebni arhiv 

Po vrtcu in šoli je popoldneve najraje preživljal na igrišču pred blokom, vikendi pa so bili namenjeni družini, obiskom in sveti maši. Mira pravi, da Matjaž sprva ni želel ministrirati, potem pa je nekega dne spontano rekel: »Mama, jaz moram k maši prej, ker grem ministrirat,« se spominja mama Mira.

Otroštvo je bilo tako prežeto z raziskovanjem in veliko časa, preživetega z družino in bližnjimi. »Vedno sem imel mamino in očetovo ljubezen. To me spremlja še danes,« poudarja Matjaž. 

Matjaž in Mira Muršič Klaner med pogovorno oddajo. FOTO: Domen Permozer 

Mati in sin v službi ljudi 

Miro in Matjaža povezuje veliko skupnih stvari, med drugim tudi to, da oba rada delata za ljudi. Mira že vse življenje deluje na področju sociale. Kot socialna delavka in dolgoletna predsednica Društva Sožitje pomaga osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim družinam. »Rada delam z njimi,« poudarja, ob tem pa dodaja, da jo k nadaljevanju dela vedno znova spodbudijo prav ljudje, ki jim pomaga. Njeno poslanstvo se ne konča pri društvu, saj pomaga tudi v Karitasu, Rdečem križu in obiskuje starejše.

Podobno pot služenja ljudem na svoj način živi tudi njen sin Matjaž kot duhovnik. Oba tako vsak na svojem področju uresničujeta isto vrednoto – biti človeku blizu, ga razumeti in mu stati ob strani. 

Od mame se učim empatije, srčnosti, brezpogojne ljubezni in velikega občutka za ljudi. (Matjaž Muršič Klenar) 

V najtežjih trenutkih zaupali Božjemu načrtu 

Družina Muršič se je v zadnjih letih soočila z vrsto zdravstvenih preizkušenj, ki so jih še bolj povezale. »Leto 2020 je bilo zame prvo veliko šokantno spoznanje, ko mi je mama povedala: 'Imam občutek, da na levo oko ne vidim.' Pregledi so kmalu pokazali tumor na hipofizi, ki je pritiskal na očesni živec. Kmalu zatem je sledila operacija,« opisuje Matjaž. Ko je kazalo, da se stvari izboljšujejo, je Mira na oddelku zbolela za koronavirusom, kar je povzročilo resno zdravstveno stanje z umetno komo in ventilatorjem. Matjaž in oče sta ob tem vsak dan trepetala za njeno življenje.

»Ko se je zbudila in zadihala s svojimi pljuči, kar ni samoumevno, smo občutili ogromno veselje,« pripoveduje Matjaž. Oče je v tem času prevzel odgovorno vlogo, da je mama lahko prišla domov: »Ata je imel vse pripravljeno. Od postelje, vozička in hojice,« se spominja.

Mama in sin pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja v Murski Soboti. FOTO: Domen Permozer 

Ko so jo pripeljali domov, je Matjaž doživel ganljiv trenutek: »Po dvajsetih letih smo se znova vrnili v otroštvo. Ati je vozil, mama je sedela na sprednjem sedežu, jaz pa zadaj. Bilo je res lepo.«

Izguba moža, očeta 

Družino je pozneje prizadela tudi nenadna smrt očeta na božič 2023. »Takrat sem maševal na misiji, potem pa prejmem sporočilo, da ateja ni več,« se spominja Matjaž. Težko izkušnjo je mama sprejela trezno in z ljubeznijo, kljub šoku, ki ga je predstavljala izguba življenjskega sopotnika.

Ta preizkušnja je Miri in Matjažu dala razumevanje minljivosti in vrednosti vsakdanjih trenutkov, ki se nam zdijo samoumevni, ko tega sami ne doživimo.

Pogovor med nami je tekel še dolgo po snemanju. FOTO: Domen Permozer 

Njuna zgodba je zgodba o skrbi, povezanosti in hvaležnosti, ki izhaja iz težkih trenutkov, a jih preobrazi v upanje in ljubezen. 

Več v pogovorni oddaji, ki je na ogled TUKAJ.