»Gasilec je srce slovenskega naroda«

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah se je v soboto, 9. maja, popoldne zbralo okrog 120 gasilcev iz 19 društev, da so se priporočili brezjanski Mariji, prav posebej pa svojemu zavetniku sv. Florijanu, ki je godoval 4. maja. To so naredili pri maši, ki jo je zanje, da bi bili varni v vseh nevarnostih, s katerimi se srečujejo pri pomoči ljudem v stiski, daroval stiški opat p. Maksimilijan File; pri oltarju se mu je pridružil rektor brezjanskega svetišča p. Robert Bahčič. V Frančiškovem slogu V uvodu v mašo jih je pozdravil član domačega PGD Brezje Metod Gaber. Najprej je spomnil na sv. Frančiška Asiškega, ki nam je s svojim življenjem pustil »močan zgled vere, preprostosti in služenja, šel ja tja, kjer je bila stiska, je bilo ljudi strah, so potrebovali pomoč in upanje«. Podobno ravnajo gasilci, ko pomagajo vsakemu človeku, ki kliče na pomoč. Dobro poznajo pogubno moč »ognja«, ki ga je Frančišek Asiški celo imenoval »brata«. Kot asiški svetnik pa poleg pomoči ljudem gojijo in krepijo tudi »tovarištvo, medsebojno zaupanje, so pripravljeni pomagati, ne da bi za to pričakovali plačilo ali priznanje«. Spomnil je na nedavno umrlega člana domačega društva Alojza Razborška pa tudi rajnega župnika in gasilca Cirila Kocbeka iz Zg. Kungote. Gasilstvo je govorica srca Opat Maksimilijan File je v svojem govoru najprej omenil, da je prav, da smo hvaležni gasilcem za njihovo »služenje ljudem, saj stopijo tja, od koder bi večina ljudi bežala«. Spomnil je: »Kjerkoli stoji slovenska vas, kjerkoli je cerkev, kapelica ali domačija, tam skoraj vedno stoji tudi gasilski dom. To ni naključje. Gasilstvo pri nas ni samo organizacija, je govorica srca. Je šola poguma, poštenosti, discipline in ljubezni do domače zemlje.« Ob Božji besedi je omenil Kajnov primer, kako si je drznil ugovarjati samemu Bogu: Sem mar jaz varuh svojega brata? Opozoril je na njegovo izgovarjanje, da ni odgovoren zanj, sebičnost, zagledanost vase in svoj prav. Gasilci ravnajo ravno nasprotno: »V trenutku nevarnosti ne pobegnejo, ampak ostanejo. Prav zato imate gasilci v slovenskem narodu tako posebno mesto. Greste v ogenj. Greste v neurje. Greste v poplave. Pomagate. Tvegate. Stopite skupaj. Pričujete za to, da je človek največji takrat, ko zna zaradi drugega pozabiti nase. Bedite nad skupnostjo. Varujete domove, družine, naravo, skrbite za varnost otrok in starejših. Zato je gasilstvo veliko več kot le organizacija: je šola bratstva, solidarnosti in požrtvovalnosti. Ni samo dolžnost, marveč ljubezen do človeka in tudi do domovine. Kolikokrat se je prav slovenski gasilec izkazal kot srce naroda! Je, nasprotno od Kajna, varuh svojega brata.« »Božja beseda nas vabi, da so to ne samo gasilci, marveč tudi drugi Slovenci,« je navzoče spremljevalce gasilcev in z njimi vse Slovence povabil stiški opat. Kajti »narod brez požrtvovalnosti začne razpadati. Kadar ljudje mislijo nase, se počasi izgubi skupnost. Takrat usiha tudi domovina.« Po maši in skupinskem fotografiranju je opat File na trgu pred baziliko blagoslovil ob njihovih gasilnih in drugih vozilih zbrane gasilce. Med njimi tudi člane PGD Horjul, kjer imajo svoje društvo vse od leta 1883, na Brezje pa so prišli v svojih starodavnih oblekah iz platna. Ob 140-letnici društva so se izkazali z izdajo bogato opremljene knjige. S svojim prihodom na Brezje so počastili tudi spomin na preminulega sobrata veterana Franca Plestenjaka. Kako je treba skrbeti za »gasilski podmladek«, so pokazali gasilci iz Radeč, ki so na Brezje romali s svojimi »najmlajšimi« člani. Jožef Pavlič Matej Kuhar, UO PGD Brezje Gasilec sem postal, ker rad pomagam ljudem, sem v dobri družbi. Kako zahtevno je naše delo, sem še posebej spoznal ob gašenju požara na Krasu. Ob nedavnem vetrolomu na Gorenjskem sem v službi vzel dopust, da sem pomagal prizadetim ljudem. Moč za svoje človekoljubno delo dobivam pri nedeljskih mašah, kdaj pa k njim prihajam tudi med tednom. Vesel sem in hvaležen, da me pri mojem delu podpira in razume tudi moje dekle. Janez Repanšek, vodja veteranov Gasilske zveze Kamnik Gasilec sem od leta 1969. To sem predvsem zaradi tega, ker je gasilsko društvo človekoljubna organizacija, ki povezuje ljudi tudi pod okriljem našega zavetnika sv. Florijana. Kamniški gasilci se vsako leto ob njegovem godu zberemo k maši v župnijski cerkvi na Šutni, redno pa romamo tudi na Brezje. Letos smo prišli z dvema voziloma, da se posebej priporočimo v varstvo tukajšnji Mariji Pomagaj in našemu zavetniku. Zavedamo se, kako zelo je to potrebno ob vsej sodobni gasilski tehniki. Sam se še posebej, ker sem bil v dolgi gasilski dobi pogosto v velikih nevarnostih, a sta me priprošnja k Mariji Pomagaj in sv. Florijanu vedno varno in zdravega pripeljala domov. Manca Zorman, PGD Preddvor Članica domačega PGD sem tri leta. To sem postala, ker rada pomagam, kjer me potrebujejo, tolažim ljudi v stiski. Nedavno sem po neurju lastnico hiše, ki je bila močno obupana, ker je bila ob streho nad glavo. Tudi v šoli nas spodbujajo k človekoljubni naravnanosti, dejanjem. Ni mi težko kadarkoli vstati in iti na pomoč človeku v stiski. Čutim, kako zelo je to potrebno, me tudi notranje duhovno napolnjuje in osrečuje.

Dostop do članka (47174)

»Gasilec je srce slovenskega naroda«

»Gasilec je srce slovenskega naroda«

V Frančiškovem slogu

70 let duhovništva dvojčkov pri 95 letih

Papeževa bližina libanonskim duhovnikom

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.