Dogodek je potekal na pobudo mag. Marine Barbare Žlender v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Španije v Sloveniji.

Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki. FOTO: Tatjana Splichal

Uvedla ga je direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, ki je podčrtala podobnosti med Gaudíjem in Plečnikom, tako v odmiku od fukcionalizma, pozornosti na detajl, uporabi materialov, ki so veljali za manjvredne pri ustvarjanju mojstrovin sakralne arhitekture, a tudi v osebnostnih potezah: visoki etičnosti ter globoki religioznosti.

Njegova ekcelenca Javier Herrera García-Canturri, veleposlanik Kraljevine Španije v Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

Zbrane je nagovoril tudi veleposlanik Kraljevine Španije v Sloveniji Javier Herrera García-Canturri, ki je predstavil predavatelja, leta 1952 v mestu Nador v Maroku rojenega arhitekta Joséja Manuela Almuzaro Péreza, ki od leta 1977 deluje kot arhitekt, deset let je bil visokošolski profesor, je tudi predsednik Združenja za beatifikacijo Antonia Gaudíja in širi poznavanje Gaudíjeve umetnostne in duhovne dediščine.

Papež Leon XIV. bo v Sagradi Familii daroval sveto mašo, obiskal Gaudíjev grob v kripti in blagoslovil novi zvonik, dokončan v sklopu del v počastitev 100. obletnice Gaudíjeve smrti.

Predavatelj José Manuel Almuzara. FOTO: Tatjana Splichal

José Manuel Almuzara je v začetku letošnjega leta objavil esej Gaudí, arhitekt duše (Gaudí: el arquitecto del alma. Las enseñanzas espirituales de un genio), v katerem na oseben in premišljen način odstira Gaudíja kot osebnost z njegovimi dvomi, zmagami in porazi ter globokim odnosom do narave in duhovnosti.

Almuzara je predstavil detajl, ki ga je Gaudí upodobil ob vhodu v Sagrado Familio, in z njim ponazoril vprašanje človekove svobodne volje: zlodejeva roka človeku ponuja bombo, človekov pogled pa je uprt v Marijinega. FOTO: T. P. J. 

Znamenitega umetnika je predstavil kot človeka, arhitekta in kristjana, poseben poudarek pa je v predavanju namenil Gaudíju kot genialnemu arhitektu, ki je v svoje delo vpeljal zakonitosti narave, ponovno uporabo in trajnostno razmišljanje, predvsem pa je pričeval, da je delo sad sodelovanja ljudi različnih darov in kot tako lahko temelji le na ljubezni. 

Gaudí je poudarjal, da je lepota sij resnice in na prvo mesto postavljal ljubezen do resnice.

Kot arhitekt je sledil Vitruvijevim načelom, da mora biti arhitektura uporabna, trdna in lepa. 

Papeški nuncij Francesco Ragonesi je leta 1915 Gaudíja označil za "Daneteja v arhitekturi", ki je v kamnu upodobil eno največjih krščanskih pesnitev. FOT: Tatjana Splichal

Almuzara je pri tem izpostavil, da je Gaudí lepoto dojemal kot človekovo temeljno potrebo, kot korenino njegovega upanja, hkrati pa vedno poudarjal, da je lepota sij resnice in na prvo mesto postavljal ljubezen do resnice. Njegovo krepostno življenje je bilo tesno povezano z njegovim dojemanjem vere, poudarjal je pomen žrtvovanja, ki ga je dojemal kot izraz ljubezni. Almuzara je o tem ponižnem geniju spregovoril tudi ob njegovih delih – kar sedem Gaudíjevih stvaritev je uvrščenih na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine človeštva.

Skrivnost arhitekturne zasnove "začasnih šol", ki jih je Gaudí z lastnimi sredstvi gradil po tem, ko je bilo v valu nasilja več katoliških šolskih ustanov uničenih v bombnih napadih, je leta 1984 razvozlal arhitekt Cardoner: tloris predstavlja preplet treh src Svete Družine. FOTO: T. P. J.

Kot zanimivost je omenil, da so se dela v cerkvi Sagrada Família v Barceloni po Gaudíjevih načrtih začela leta 19. marca 1883, v času papeževanja Leona XIII., junija letos pa bo ob obisku v Barceloni v Sagradi Famílii daroval mašo papež Leon XIV., obiskal Gaudíjev grob v kripti in blagoslovil novi, 172,5 metra visok zvonik Jezusa Kristusa, dokončan v sklopu del v počastitev 100. obletnice Gaudíjeve smrti.

Konec junija bo Barcelona svetovna prestolnica arhitekture, saj bo od 28. junija do 2. julija tam potekal mednarodni kongres arhitektov UIA. 

1/6