Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Generacijska vrzel med religijo in vero

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 21. 08. 2018 / 09:11
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.08.2018 / 10:34
Ustavi predvajanje Nalaganje

Generacijska vrzel med religijo in vero

Predvsem v Evropi in Ameriki vera mlajšim od 40 let pomeni bistveno manj kot starejšim.

Religija v življenju mladih ljudi predvsem v številnih evropskih državah ter v Severni in Južni Ameriki igra bistveno manjšo vlogo kot pri njihovih starših, so pokazali nedavni izsledki raziskave ameriškega javnomnenjskega inštituta Pew. Mladi v večinoma pretežno krščanskih državah redkeje obiskujejo bogoslužja in vere ne opisujejo kot pomembnega dejavnika v svojem življenju. Medtem ko v ZDA cerkveno življenje danes zaznamujejo »siva občestva«, pa južno od Sahare v povprečju devet od desetih izprašanih meni, da religija v njihovem življenju igra »zelo pomembno vlogo« - med mladimi in starimi pa skorajda ni opaziti razlik.

Javnomnenjski inštitut Pew je v tej raziskavi po lastnih navedbah analiziral vprašalnike v 106 državah iz zadnjega desetletja. Skupine 18- do 39-letnikov so primerjali s starejšimi od 40 let, zanimali pa so jih podatki, kot so verska pripadnost, obiskovanje bogoslužja ali pomen religije v lastnem življenju.

Razlike se pojavljajo v različnih gospodarskih in družbenih kontekstih

V okoli 45 državah so se pokazale opazne starostne razlike, ki so se po navedbah avtorjev raziskave pojavljale v številnih različnih gospodarskih in družbenih kontekstih – tako v državah v razvoju kot v industrijsko razvitih državah, v pretežno krščanskih družbah, pa tudi v večinsko muslimanskih, v državah, kjer prebivalstvo velja za zelo verno, pa v državah, ki so že povsem sekularizirane. V mnogih izmed držav, ki so sodelovale v raziskavi, pa so razlike med mladimi in starimi zelo majhne.

Nekaj opaznih tendenc pa se je vendarle pokazalo: pri izjavah o verski pripadnosti v skoraj 30 državah z večinsko krščanskim prebivalstvom v Evropi in Ameriki se je pokazala vrzel za najmanj 10 odstotnih točk. Delež prebivalcev ZDA, mlajših od 40 let, ki se istovetijo z določeno veroizpovedjo (66 %), je za 17 odstotnih točk nižji kot delež starejših odraslih. Največja razlika je zabeležena v sosednji Kanadi (49 proti 77 %). Opazna vrzel se pojavlja tudi v Urugvaju (52 proti 70 %) in mnogih evropskih državah, na čelu katerih je Danska s 26 odstotnimi točkami razlike (53 proti 79 %). V Avstriji se po zbranih podatkih sodeč 90 % starejših od 40 let istoveti z določeno veroizpovedjo, med mladimi je takšnih skupno 74 %.

V pretežno krščanskih in muslimanskih državah so raziskovalci javnomnenjskega inštituta Pew pogosteje ugotovili generacijsko vrzel pri pomenu religije za lastno življenje. V 37 od 78 pretežno krščanskih držav je vera v vsakdanjem življenju za mlade odrasle manj pomembna kot za njihove starše. V večinsko muslimanskih državah to velja za četrtino držav, ki jih vključuje raziskava (10 od 42).

Velika vrzel na Poljskem

Presenetljivo je, da je v tej kategoriji na vrhu z razliko 24 odstotnih točk Poljska, kjer sodeč po raziskavi 40 % starejših od 40 let, toda le 16 % mlajših navaja, da je religija v njihovem življenju »zelo pomembna«. Velike razlike vladajo tudi v Grčiji (63 proti 41 %) in v Libanonu (67 proti 47 %). V Avstriji razlika znaša 11 %, pri čemer ljudje skupno veri pripisujejo manj pomena: religija v vsakdanjem življenju je »zelo pomembna« za 6 % mlajših od 40 let, pri starejših je takšnih 17 %.

Med možnimi ozadji za generacijske vrzeli raziskava navaja različne vzroke. Nekateri znanstveniki trdijo, da ljudje s starostjo postajajo vedno bolj verni; za druge je razlika med mladimi in starimi znamenje za to, da je prebivalstvo v določenih delih sveta preprosto manj verno.

Četudi se določeni deli sveta sekularizirajo, pa »ni nujno, da celotno svetovno prebivalstvo postaja manj verno«, ugotavljajo raziskovalci javnomnenjskega inštituta Pew. Nasprotno vera v državah z visokim naravnim prirastkom igra razmeroma veliko vlogo. Kot primer navajajo Niger, kjer se bo število prebivalstva do leta 2060 po napovedih povečalo kar za štirikrat. V Nigru je 83 % izprašanih, mlajših od 40 let, priznalo, da je vera v njihovem vsakdanjem življenju »zelo pomembna«.

Raziskava, ki so jo opravili s sredstvi človekoljubnega sklada Pew in Fundacijo Johna Templetona, je del projekta »Pew-Templeton Global Religious Futures«, obsežne raziskave o globalnih verskih spremembah.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)

Kupi v trgovini

Dvorna kuharica
Proza
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh