Foto: osebni arhiv

Lani avgusta je mandat veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu nastopil Jakob Štunf. Magister teologije po izobrazbi je izkušen diplomat, za njim je skoraj dve desetletji dela na Ministrstvu za zunanje zadeve, na veleposlaništvih v Pragi in Zagrebu; med letoma 2003 in 2007, ravno v času odhoda papeža Janeza Pavla II. in prihoda papeža Benedikta XVI., pa je že delal tudi kot svetovalec na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.

Papež Frančišek je tako že tretji papež, ki ga spremlja od blizu. Velikonočne praznike je z ženo Anamarijo (njun sin je v tem letu na magistrskem študiju v Veliki Britaniji) – tako kot še približno 50 rimskih Slovencev – preživel v Rimu, tudi delovno na sedežu slovenskega veleposlaništva v neposredni bližini vatikanskega Trga sv. Petra.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.


Diplomati ste v kriznem času pandemije Svetemu sedežu še posebej v pomoč?

Pandemija nas je res zadela vse, ampak vsakega na drugačen način v smislu posledic, te bomo čutili različno. Široko paleto življenjskih usod po svetu na vatikanskem griču spremljajo zelo natančno. Papež, kot vidimo, spremlja razmere še posebej pozorno. Seveda smo diplomati Svetemu sedežu na razpolago za informacije in pomoč, sploh ko gre za operativne zadeve, pomoč v stiski, neposredne kontakte in podobno.

Ključno vlogo za izostren pogled Svetega sedeža pa ima razvejena mreža nunciatur po vsem svetu, pomemben vir informacij iz posameznih predelov sveta so tudi krajevne Cerkve.


Prek televizijskih posnetkov spremljamo utrip v Vatikanu in Rimu. Kakšno pa je življenje na drugi strani »kamere«? Tisto resnično vsakdanje življenje.

Vatikan in Rim sta se dobesedno ustavila. Živimo v precej nenavadnem vzdušju, saj te velike tišine velemesta najbrž ni doživel še nihče. Široke rimske ulice, kjer sta običajno živahen vrvež in hrup, so povsem opustele. Na dolgi Ulici sprave (Via della Conciliazione), ki seže od Angelskega gradu do Trga sv. Petra, na kateri je tudi sedež našega veleposlaništva, so le vojaki in policisti. Iz časa pred pandemijo je ostal nespremenjen le en prizor: brezdomci na stopnicah pred Marijino cerkvijo, stopnice so njihov dom.

V filmu Neskončna lepota je režiser Paolo Sorrentino naredil fascinantno »fresko« rimske mondene banalnosti.

Vatikansko-rimski utrip tega časa me je res spomnil na ta netipični italijanski film. Dogaja se v Rimu, zelo počasi, prikaže blišč in bedo rimske družbe. Če bi Sorrentino snemal film današnjega časa, bi ga lahko naslovil Il grande silenzio, velika tišina, široka umirjenost vsega. Rim brez pregovorno kaotičnega prometa, prazne ulice, zaprte trgovine, muzeji … Podobe velemesta, kot jih ne pomni nihče.

So te podobe, ki jih je Vatikan pošiljal v svet v času praznikov, pretresle tudi vas v neposredni bližini?

Papeževa molitev, blagoslov urbi et orbi in podelitev popolnega odpustka na petek pred cvetno nedeljo je bil zame osebno najbolj globoko sporočilen dogodek. Pod težkim deževnim večernim nebom se papež sam sprehodi po Trgu sv. Petra, blagoslavlja Božje ljudstvo in ga roteče poziva: »Ne bojte se!« Ko je ob koncu molitve podeljeval blagoslov mestu in svetu, je bilo videti, kot bi želel objeti ves svet!

Mimogrede naj povem, da je bilo pred tem dnevom v Rimu sončno vreme skoraj ves mesec prej in tudi kasneje. Polna simbolike je bila tudi molitev križevega pota na veliki petek. Mesece prej, ko se pandemije koronavirusa še niti slutilo ni, je papež za pripravo besedila postaj križevega pota izbral zapornike in tiste, ki so povezani z življenjem zapornikov.

Prvič po skoraj 60 letih se križev pot ni odvil v Koloseju, ampak kar na Trgu sv. Petra, mi pa smo ga, čeprav po razdalji blizu, spremljali od daleč, iz »hišnega pripora«, z občutkom omejene svobode, stisnjeni z zunanjo »grožnjo«. Znašli smo se v pretresljivo podobni situaciji kot zaporniki.

Veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Jakob Štunf je v pogovoru spregovoril o času pandemije in po njem, letošnjem praznovanju velike noči in seveda papežu Frančišku. Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.