Glasba lahko po besedah papeža Benedikta XVI. že na zemlji nudi vpogled v paradiž. V največjih glasbenih mojstrovinah namreč lahko prisluhnemo življenju v vsej njegovi globini, od vsakodnevnega trpljenja do najskrajnejšega žrtvovanja, je sveti oče minuli petek pojasnil po koncertu rimskega orkestra Narodne akademije sv. Ceilije v Vatikanu. Na ta način življenje prepeva samemu sebi in to je uvertura v tisto simfonijo, ki jo bomo skupaj prepevali v raju, je pojasnil Benedikt XVI.

Orkester in zbor italijanske Narodne akademije svete Cecilije sta pod vodstvom Neema Järvija in Cira Visca izvedla simfonijo ‘Presenečenje’ Franza Josepha Haydna, ‘Cecilijo, rimsko devico’ Arva Pärteja in ‘Zborovsko fantazijo’ Ludwiga van Beethovna.

Sveti oče je ob koncu koncerta, ki se ga je udeležila tudi skupina revežev, za katere skrbi Škofijska Karitas Rim, poudaril, da je vera sredi temeljnih naravnih moči, ki se nahajajo v človekovi bližini in v njem, drugačna moč in se odziva na globoko besedo, ki se poraja iz tišine. Da bi človek ta glas prepoznal, potrebno preprosto in ubogljivo srce, kot uči sveta Terezija Deteta Jezusa, katere praznik je Cerkev obhajala v petek.