Urednica knjige Veronika Brvar. FOTO: Ivo Žajdela

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja. Ker se zadnje čase večina ljudi izogiba resnici, naj vsaj tu jasno zapišem, da so komunisti takoj po vojni, tako kot mnoge druge Slovence izropali življenj in premoženja, tudi Glasbeni matici »odvzeli« (ukradli) njeno premoženje, ji ob tem lomili roke ter jo blatili z propagandnimi lažmi o kolaboraciji z okupatorjem med vojno in celo z nekakšnim »kulturnim molkom«, za katerega je vsakemu razumnemu človeku jasno, da je šlo za komunistično propagando in za protinarodno delovanje.

Osebno pričevanje nekdanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja

Ob visokem jubileju so avtorji različnih strokovnih obzorij na pobudo društva napisali prispevke, ki osvetljujejo različna področja društvenega delovanja. Uvodni prispevek v knjigi Ljubezen do glasbe nas povezuje je napisala urednica knjige in sedanja predsednica društva Veronika Brvar, ki je vsebinsko oblikovala tri tematske sklope. Uvodoma so objavili osebno pričevanje nekdanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja Ad aeternam memoriam. Njegov zapis je v zgodovinski kontekst postavil dr. Aleš Gabrič s prispevkom o prizadevanjih za eksistenco Glasbene matice v letih 1945–1947. V tej zgodbi za obstoj se je dramatični preobrat zgodil po demokratizaciji Slovenije s postopkom denacionalizacije društvenega premoženja. Pravne procese, predvsem pa napore za povrnitev »dobrega imena in časti«, je prvič z vso dokumentarno natančnostjo prikazal častni predsednik Glasbene matice dr. Anton Vengušt.

Anton Vengušt FOTO: Ivo Žajdela

Proces vračanja imena, časti in možnosti širšega delovanja društva

Dr. Anton Vengušt je pri nastajanju knjige sodeloval kot avtor raziskave Ponovno rojstvo Glasbene matice Ljubljana, kot avtor poslanice ob jubileju društva in kot hranitelj pomembnega dokumenta zadnjega predsednika častitljivega predvojnega društva dr. Vladimirja Ravniharja. Ta dokument bo pomembno pripomogel k razumevanju delovanja povojnega društva Glasbene matice. Venguštova raziskava opisuje prizadevanja, ki jih je s člani Mešanega pevskega zbora vodili pri uspešnem procesu vračanju imena, časti in možnosti širšega delovanja društva.

Pianistka Metoda Kink in pevka Nina Žigart. FOTO: Ivo Žajdela

Temelj slovenske glasbene umetnosti in kulture

V drugem tematskem sklopu o Temeljih slovenske glasbene umetnosti in kulture so izpostavili tri teme. Ddr. Igor Grdina razmišlja o stalnicah in prelomih v zgodovini društva. Peter Krečič je osvetli izredno zanimivo ustvarjalno razmerje med arhitektom Jožetom Plečnikom in Glasbeno matico. Dr. Marjetka Golež Kaučič je spomnila na začetke Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen na pobudo matičarja Franceta Marolta.

Tretji del preplete vezi preteklosti s sedanjostjo in čeprav ne zrcali vseh podob sodobne Glasbene matice, izpostavi tisto najpomembnejše, to je koncertno ustvarjanje zborov s posebnim poudarkom na mednarodnih uspehih Mešanega zbora, ter področje glasbenega izobraževanja v slovenskem jeziku, kjer je Glasbena matica orala ledino. Prispevke so napisali Tomaž Tozon, Špela Lah, Jakob Jež, Katarina Zadnik, Vida Šega in Branka Rotar Pance.

Pianistka Metoda Kink in pevec Jurij Mušič. FOTO: Ivo Žajdela

Oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana

Knjiga z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje ima v podnaslovu zapisano Oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana, kar izrisuje širok vsebinski lok od samega začetka delovanja do danes. Ob tem je treba povedati, da to ni prva knjiga, posvečena delovanju Glasbene matice. Obsežno poglavje o častitljivi zgodovini je prvič ob 100. letnici Mešanega pevskega zbora napisal profesor violine in muzikolog Cvetko Budković, znanstveno monografijo z naslovom Zgodovina, spomin, dediščina, s podnaslovom Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne je pred desetimi leti pri založbi ZRC izdala dr. muzikologije Nataša Cigoj Krstulović.

Že obstoječim raziskavam so s to najnovejšo knjigo dodali še manj znane ali javnosti nedostopne dokumente ter še enkrat širši javnosti obrazložili njeno aktivno in častno vlogo tudi v njenih najhujših letih.

Pianistka Metoda Kink in pevka Jerca Starc. FOTO: Ivo Žajdela

Glasbena matica je bila nekoč osrednja glasbena ustanova

Glasbena matica je bila nekoč osrednja slovenska glasbena ustanova, katere dejavnost bo v prihodnje zagotovo še predmet več raziskav in znanstvenih analiz. Tokratna knjiga je ob knjigi dr. Nataše Cigoj Krstulović Zgodovina, spomin, dediščina nedvomno bistven prispevek k boljšemu poznavanju Glasbene matice tudi v obdobju po vojni ter z nekaj elementarnimi orisi tudi sodobne ustvarjalnosti društva.

Knjigo so predstavili urednica in izbrani avtorji: Veronika Brvar, Anton Vengušt, Aleš Gabrič in Igor Grdina. Predstavitev knjige so obogatili učenci Pevske šole Glasbene matice Ljubljana, vodi jo prof. Tanja Rupnik: pevci Nina Žigart, Jurij Mušič in Jerca Starc ter pianistka Metoda Kink.

Ivo Žajdela, Zgodovina ljubljanske Glasbene matice, Demokracija, 15. 10. 2015

1/7