Posamezne države so po njegovem mnenju same odgovorne za kratenje te svobode in kazenski pregon določenih dejanj, povezanih s to pravico.

»Po vsem svetu opazujemo naraščanje trenj in nestrpnosti, telesnega nasilja ter napadov na osebe, skupine in kraje, ki postanejo tarče zgolj na podlagi svoje vere ali verskega pomena za določeno skupino,« je glavni tajnik pojasnil v uradni izjavi za javnost ob včerajšnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere.

Koronaepidemija razmere še zaostruje

To nasilje je pogosto povezano s kršenjem drugih temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do svobode mnenja ali vesti. S koronaepidemijo so se še povečali »rasizem, stigmatizacija in lažne informacije, pogosto usmerjene v narodnostne in verske manjšine, kar nevarno mešanico teh tokov še zaostruje,« je po navedbah spletnega portala Vatican News v izjavi zapisal Guterres.

Guterres izraža polno solidarnost žrtvam, ki kljub tveganjem povzdignejo svoj glas, da bi zagovarjale svoje pravice.

Glavni tajnik Združenih narodov svojo »polno solidarnost« izraža žrtvam, ki kljub tveganjem povzdignejo svoj glas, da bi zagovarjale svoje pravice. Enako velja za civilnodružbene akterje in vodilne osebnosti iz sveta vere, ki se v javnosti odločno zoperstavljajo sleherni obliki nasilnega ali diskriminatornega delovanja ter ljudi mobilizirajo v boju proti tovrstnim praksam.

Podpora osebam, ki nasprotujejo nestrpnosti in sovraštvu

Glavna odgovornost za preprečevanje diskriminacije in nasilja, zaščito človekovih pravic verskih manjšin in posledični kazenski pregon storilcev je v rokah posameznih držav, še dodaja Guterres. Obenem bi morala mednarodna skupnost bolje poskrbeti za žrtve teh »odvratnih« dejanj in še močneje podpirati vse, ki se odločno borijo proti globljim vzrokom nestrpnosti in sovraštva.