Slika sv. Lucije, delo Toneta Kralja, župnijska cerkev v Luciji pri Portorožu. Foto: Ivo Žajdela, Tatjana Splichal 
Danes, 13. decembra, goduje sv. Lucija, katere ime pomeni svetloba, znana pa je kot zavetnica vida in slepih, je pa tudi priprošnjica proti očesnim boleznim. Največkrat jo upodabljajo s pladnjem in parom oči na njem, pa tudi s svetilko in svečo. Po legendi si je namreč Lucija iztaknila oči, da bi se ognila nadležnemu snubcu in si ohranila devištvo, a ji je angel prinesel nove, še lepše.

Zaobljubila se je devištvu


Cerkev sv. Lucije v Dražgošah. Foto: Ivo Žajdela 

Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana. Legenda pripoveduje, da jo je mati vodila na grobove svetih mučencev in ji pripovedovala njihove zgodbe. Tako je mlada Lucija vzljubila Jezusa, mu zaobljubila devištvo.

Mati, željna tudi časnega dobička, bi bila rada hčer omožila s plemenitim mladeničem, ki je bil še pogan; pričakovala je, da bo Lucija pridobila bodočega moža za Kristusa.

Napovedi so se uresničile

Tedaj je mati hudo zbolela. Na hčerino prigovarjanje sta obe poromali na grob svete mučenke Agate in mati je ozdravela. Potem se ni več upirala hčerini želji. Ko pa je snubec za vse to zvedel in spoznal, da Lucija ne bo klonila, jo je užaljen sam gnal pred sodnika. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, jo je sodnik ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo onečastil; dal jo je žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in s smolo. Ostala je trdna in neuklonljiva.

Obsodili so jo na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še utegnila prejeti evharistijo in napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana ter bližnji konec preganjanja kristjanov. Prerokba se je uresničila. Po zmagi Konstantina pri Milvijskem mostu leta 312 je postalo krščanstvo državna vera in kristjani so jo smeli javno izpovedovati.

Sv. Luciji posvečenih 12 slovenskih cerkva

V Sloveniji je veliko njenih upodobitev, zlasti kipov. Posvečenih ji je 12 cerkva, med njimi tudi župnijski cerkvi v Luciji in v Dražgošah ter podružnična cerkev v Vitovljah v župniji Osek (na fotografiji levo), nekatere med njimi so romarske (npr. Skaručna pod Šmarno goro).

Foto: Andrej Praznik